Samo Omerzel, minister za infrastrukturo in prostor, ki opravlja tekoče posle, je pojasnil, da bo vlada v četrtek obravnavala reševanje finančnih težav. Najprej bo tako obravnavala predlog sprememb zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), s katerimi bodo sredstva, ki so namenjena izključno za državne prostorske načrte in nakupe parcel za gradnjo avtocest, letos namenili za sanacijo državnih cest.

Direkcija za ceste je namreč maja opozorila, da ima samo še do konca junija na voljo sredstva za osnovno redno vzdrževanje državnih cest, zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje pa je v ustreznem stanju le še 27 odstotkov državnih cest.

Namenska sredstva letos za drug namen
Skladno s sporazumom med državo in Darsom mora ta plačati 190 milijonov evrov nadomestila za uporabo stavbnih pravic, ki ga odplačuje obročno, država pa ta sredstva nato vrača Darsu prek priprave državnih prostorskih načrtov in nakupov zemljišč. "To so namenska sredstva, ki se ne morejo porabiti za nič drugega, in strateška odločitev vlade ter resornega ministrstva je, da bi se ta sredstva letos namenila za sanacijo državnih cest," je pojasnil Omerzel.

Višina sredstev bo odvisna od tega, katere ceste bodo sanirali
Časopis Delo je poročal, da je letošnja obveznost Darsa iz nadomestila za uporabo stavbnih pravic 24,2 milijona evrov, zaradi sanacije cest pa naj bi ta obrok letos podvojili. Omerzel je pojasnil, da o višini sredstev vladno gradivo konkretno ne govori, saj bo odvisna od tega, kako in na kakšen način bo potekala sanacija državnih cest. "Tu govorimo predvsem o premostitvenih objektih, mostovih, ki so v nezavidljivi situaciji, in o tistih kritičnih odsekih državnih cest, kjer je treba zagotoviti zakonski minimum," je pojasnil minister. Zaradi zadnjega sprememba zakona o Darsu spada pod tekoči posel.

Na vprašanje, ali bo država za vzdrževanje državnih cest namenila tudi sredstva, ki jih je dobila na račun izplačila dividend v nekaterih državnih podjetjih in s koncesijami za mobilno telefonijo, je Omerzel dejal, da je to vprašanje za ministra za finance, ki opravlja tekoče posle, Uroša Čuferja.

"Dars zaradi tega ne bi smel imeti težav"
Omerzel je prepričan, da je rešitev, ki so jo našli za državne ceste, glede na njihovo stanje pravilna. Prav tako meni, da za Dars to ne bo predstavljalo prevelikih težav. "Glede na njihove rezultate - 50 milijonov evrov dobička, dobrih 200 milijonov evrov dobička pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo - sem prepričan, da likvidnostno ne bodo imeli težav. Po zadnjih informacijah so reprograme kreditov uspešno pripravili, zato mislim, da likvidnostno Dars ne bi smel imeti nobenih težav," je dejal.

Pojasnil je, da so bili pri iskanju rešitev pozorni tudi na ta vidik. "Najprej smo želeli vseh 70 milijonov evrov preusmeriti [z Darsa na ceste, op. a.], vendar bi bil to likvidnostno absolutno prevelik zalogaj za Dars, nižji zneski, kot je dvakratnik obroka, pa mislim, da ne bodo težava," je povedal.

Dars ogorčen: Ogrožene so letošnje investicije
Na Darsu so nad to novico presenečeni in opozarjajo, da gre za enostranski in neusklajen poseg v zakonodajo. Podvojitev zneska bi za družbo pomenila likvidnostni pritisk - pripraviti bi morali nov načrt odplačevanja dolga, zmanjšati bi morali lastne vire za investicije, s čimer bi povečali dolg družbe, ki je zavarovan s poroštvom države. Ogrožena bi bila tudi izvedba letošnjih investicij, med drugim bi se časovno zamaknila gradnja odseka Draženci-Gruškovje.

Sindikat skrbi morebitno odpuščanje
Podobno menijo tudi v Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Vlado opominjajo, da očitno pozablja, da je na račun znižanja primanjkljaja pred leti vse posojilne obveznosti prenesla na Dars, ki jih ta zdaj redno vrača. Bojijo se tudi, da bi sprememba poslovnega in investicijskega načrta Darsa pomenila poseg v stroške dela, "za kar vemo, da vedno pomeni tudi nižanje delavskih pravic ali celo odpuščanje".

"Vlado pozivamo, da nemudoma odstopi od namer po poseganju v sredstva, ki so namenjena za načrtovano pokrivanje stroškov dela, materiala in storitev, in pri tem posebno pozornost posveti tudi potrebnemu vzdrževanju na račun varnosti uporabnikov," so še zapisali.

Ni dvoma: denar za SŽ in sanacijo proge po žledolomu se mora najti
Na dnevnem redu vlade bodo v četrtek vendarle tudi Slovenske železnice. Država jim mora poravnati obveznosti za opravljanje obvezne gospodarske javne službe, to je potniškega prometa. Železnice trenutno čakajo še obrok za maj. "To so obvezne gospodarske javne službe, ki jih Slovenske železnice za nas opravljajo, in tu ni nobenega dvoma, da mora država za to poskrbeti," je dejal minister.

Država mora kot lastnik Slovenskih železnic in železniške infrastrukture najti tudi sredstva za sanacijo škode po februarskem žledolomu. Najbolj pereče vprašanje za Slovenske železnice je sanacija in vnovična elektrifikacija proge Borovnica-Pivka, saj železnice največ tovora prepeljejo iz Luke Koper.

Nekaj sanacije bodo izvedli letos, nekaj pa prihodnje leto, je pojasnil Omerzel. Iz zavarovalnine bo prišlo od 15 do 20 milijonov evrov. "To je za letošnjo sanacijo dovolj sredstev. V prihodnjem letu pa bo treba zagotoviti še preostanek, da se ta proga sanira do konca," je dejal Omerzel. Na železnicah ocenjujejo, da je mogoče to progo vsaj začasno delno sanirati, ponekod pa tudi celovito, za približno 40 milijonov evrov.