Sporazum je olajšal prehod meje obmejnemu prebivalstvu, predvsem tistim, ki dnevno prehajajo državno mejo in katerih socialni in gmotni položaj je bil z vzpostavitvijo državne meje najbolj ogrožen. Gre za kmete, ki so lastniki nepremičnin in zemljišč na drugi strani meje, dnevne delovne migrante in šolarje.

Določila sporazuma so tudi po uveljavitvi schengenskega pravnega reda v Sloveniji konec leta 2007 ostala v veljavi. Tako na 670 kilometrov dolgi kopenski meji prebivalci obmejnega območja lahko z obmejno prepustnico prehajajo 21 maloobmejnih mejnih prehodov. Prehajajo lahko tudi meddržavne in mednarodne mejne prehode, v primeru upravičenih razlogov pa tudi točke zunaj uradnih mejnih prehodov.

Sporazum bo veljaven tudi po vstopu Hrvaške v EU
Za uresničevanje sporazuma skrbi stalna mešana komisija. Po zagotovilih slovenskega zunanjega ministrstva bodo, ker gre za veljaven mednarodni sporazum, obveznosti, ki za obe pogodbenici izhajajo iz sporazuma, ostale nespremenjene tudi po vstopu Hrvaške v EU.

Ribiški del sporazuma, ki dovoljuje tako ribolov slovenskim ribičem ob zahodni obali hrvaške Istre do Vrsarja kot hrvaškim ribičem v Piranskem zalivu, se razen v letih od 2002 do 2004 ni izvajal. V okviru pogajanj Hrvaške z EU-jem pa je Slovenija dosegla, da so te pravice postale trajne zgodovinske pravice, zapisane v pristopno pogodbo Hrvaške z EU-jem in s tem vnesene v pravni red EU-ja. Tej se tako ni mogoče enostransko odpovedati oziroma se ji odreči, tako kot se je mogoče odpovedati Sopsu. Ta je bil namreč sklenjen za tri leta in se vsako leto avtomatsko podaljšuje, katera koli stran pa ga lahko enostransko odpove pol leta pred iztekom veljave.

Po oceni MZZ-ja gre za nadgradnjo rešitve iz sporazuma, saj je zdaj v pravnem redu EU-ja priznana trajna pravica slovenskih ribičev do ribolova v hrvaških teritorialnih vodah vse do Vrsarja.

To pravico bodo slovenski ribiči lahko izvajali šele po določitvi meje med državama oziroma od uveljavitve odločbe arbitražnega sodišča o meji, in sicer zaradi nerešenega vprašanja nadzora, saj ga brez določene meje ni mogoče izvajati, s tem pa tudi ne preprečevati incidentov. Za vmesni čas je Slovenija dosegla, da bodo iz evropskih skladov slovenskim ribičem izplačili kompenzacije za čas, ko ne bodo odhajali na ribolov, šlo pa naj bi za dva milijona evrov.

Sporazum ne prejudicira meje
Ker sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju, ki sta ga državi sklenili 28. aprila 1997, na kopnem določa obseg obmejnega območja v širini desetih kilometrov v notranjost vsake države in našteva naselja v tem območju, je o njem presojalo ustavno sodišče. To je 19. aprila 2001 ugotovilo, da sporazum ne prejudicira meje med državama in da je v skladu z ustavo in temeljno ustavno listino.

To pa zato, ker nima neposrednih določb o meji, temveč le našteva naselja. Neposredno tudi ne navaja, kdo izvaja oblast na spornih območjih. Obmejno območje na morju je opredeljeno kot celota in se prostorsko ne ujema povsem z obmejnim območjem na kopnem. V 59. členu sporazum določa, da ne prejudicira meje.

Po presoji ustavnega sodišča je sporazum nato 5. septembra 2001 začel veljati, po ratifikaciji v slovenskem državnem zboru pa sta ga državi začeli v celoti izvajati 18. marca 2002.