Slovenski premier in hrvaška premierka sta se srečala ob robu konference Croatia Summit v Dubrovniku, kjer je Pahor izpostavil, da brez zaupanja med njim in Kosorjevo dogovora o arbitražnem sporazumu, ki so ga na konferenci izpostavili kot zgled za reševanje meddržavnih sporov, ne bi dosegli. Ob tem se je spomnil težavne poti, ki sta jo državi prehodili, da bi našli dogovor o načinu urejanja spora o meji, ki se je junija 2009 zdel nepremagljiv, in bi po Pahorjevih besedah lahko odprl tudi varnostno vprašanje.

"To sodelovanje med Hrvaško in Slovenijo, zlasti rešitev spora, je postalo referenca v mednarodni politiki za rešitev najbolj zapletenih vprašanj," je izjavil Pahor. Dodal je, da bosta s Kosorjevo dala posebno težo procesu Brdo. "Gremo v novo etapo, da bi mir, varnost, blagostanje in demokracijo, na osnovi najinih izkušenj delili s tistimi, ki jih podobne preizkušnje še čakajo," je še povedal Pahor.

Kosorjeva se je zahvalila slovenski vladi
Tudi Kosorjeva je ocenila, da je bilo medsebojno zaupanje in upoštevanje ključno za reševanje spora med Hrvaško in Slovenijo, ki je bil na mizi 18 let. Povedala je, da sta se s Pahorjem v Dubrovniku spominjala svojih srečanj v preteklih dveh letih, in se vnovič zahvalila slovenski vladi in njenem predsedniku za podporo hrvaškim pogajanjem z EU-jem. Izpostavila je Pahorjeve napovedi, da si bo osebno prizadeval, da bo Slovenija med prvimi državami članicami EU-ja, če ne celo prva, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z Unijo.

Proces Brdo se bo nadaljeval
"Verjamem, da lahko skupaj s Slovenijo, potem ko je Hrvaška sklenila pogajanja z Evropsko unijo, resnično in dejavno pomagamo sosedom z evropskega jugovzhoda," je povedala Kosorjeva in dodala, da bodo predvidoma septembra organizirali novo srečanje v okviru procesa Brdo, ki se ga bodo udeležili vsi udeleženci, ki so bili tudi na prvi konferenci o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju marca lani.

"To je pobuda, ki si prizadeva, da bi spodbudila spravo v tem delu Evrope po času težkih vojnih preizkušenj, da bi pred in med nadaljevanjem pristopnega procesa držav iz jugovzhodne Evrope k EU rešili večino političnih vprašanj," je povedal Pahor.

Pahor in Kosorjeva sta se že v petek zvečer sprehodila po starem mestnem jedru Dubrovnika. V kavarni, kjer sta se s spremstvom na kratko ustavila, so novinarjem povedali, da bodo morda stola, na katerih sta sedela, ponudili na kakšni izmed humanitarnih dražb.

Izkoristiti potencial Zahodnega Balkana
Z razpravo o vlaganjih in novem gospodarskem okvirju v jugovzhodni Evropi se sicer v Dubrovniku nadaljuje Croatia Summit. Zasedanja se udeležujejo številni voditelji vlad in držav iz Evropske unije in Jugovzhodne Evrope, udeleženci pa bodo v nadaljevanju konference govorili tudi o nadaljevanju procesa širitve Evropske unije na države Jugovzhodne Evrope, o težavah gospodarskega razvoja regije s poudarkom na pomenu tujih vlaganj ter o varnostnih izzivih glede na dogajanje v južnem Sredozemlju.

Hrvaški gospodarski minister Đuro Popijač je v uvodu dejal, da je prepoznavanje možnosti za vlaganja temelj za pospešeno rast gospodarstva tako na Hrvaškem kot v regiji, in dodal, da so na Hrvaškem največji potenciali za vlaganja v energetiko, naftno in plinsko industrijo, prometno infrastrukturo, kmetijstvo in živilsko industrijo ter turizem. Izpostavil je še, da so hrvaški potenciali velik kapital tudi za regijo.

Podpredsednik avstrijske vlade in zunanji minister Michael Spindelegger je dejal, da je Zahodni Balkan trg s 25 milijoni potrošnikov, in spomnil, da je Avstrija največja vlagateljica na Hrvaškem, v BiH-u in v Srbiji. Izpostavil je, da je Evropska unija odprta za vse Evropejce in da je članstvo držav Zahodnega Balkana v EU-ju pomembno za gospodarski razvoj regije.

Pahor tudi z drugimi udeleženci konference
Sicer pa Pahorja, ki je zbrane nagovoril že ob odprtju konference v petek, čakajo številna dvostranska srečanja. Srečal se bo z avstrijskim zunanjim ministrom Spindeleggerjem, z makedonskim premierom Nikolo Gruevskim in z namestnikom ameriške državne sekretarke Williamom Burnsom. Napovedanega srečanja z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem ne bo, ker je ta odpovedal svoj prihod v Dubrovnik.

Že v petek se je Pahor srečal s predsednikom izraelskega parlamenta Reuvenom Rivlinom, s katerim sta govorila predvsem o razmerah na Bližnjem vzhodu. Strinjala sta se, da je bližnjevzhodni mirovni proces treba nadaljevati z obnovitvijo neposrednih pogajanj, ki so edini način za dosego trajnega miru in edina pot za ustanovitev palestinske države. Pahor je Rivlinu predstavil tudi način reševanja mejnega spora s Hrvaško.