V slovenskem okolju se vse to le potencira, ker je stopnja medijske koncentracije zelo visoka, toliko bolj pa je na omejenem in majhnem medijskem prostoru nujna večja skrb za ravnotežje med javnim interesom, obvladovanjem medijev in tržno konkurenco.
Da ministrica novinarskim organizacijam po javni polemiki samovoljno določi, kdo jih zastopa, in da tistih, o katerih naj bi v njihovem imenu odločala, o tem predhodno sploh ne obvesti, nas preseneča in skrbi.
Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije sta v tem kontekstu predstavila sporočilo Evropske zveze novinarskih združenj, vezano na beg oglaševanja na svetovni splet oz. k uporabnikom, ki nimajo časa za tisk in televizijo. Na to se klasični mediji odzivajo z zniževanejm zaposlenosti in zmanjševanjem uredniških stroškov na račun kakovostnega novinarstva. Sindikat in društvo sta pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament omenjeni opomin že posredovala tudi prihodnjim evroposlancem iz Slovenije.
Slovenija: Trnova pot do "svobode" medijev
DNS: Oškodovan javni interes po obveščanju
Ob tem sta organizaciji poudarili, da se ravnotežje med javnimi in zasebnimi informacijskimi servisi ruši v škodo izvajanja javnega interesa po obveščenosti. "Evropska stanovska zveza, ki svoje člane sicer opogumlja s poklicnimi etičnimi zavezami, spoznava, da te same po sebi ne zadostujejo, odkar se interesi dobička in trga ne ujemajo več s pravicama do obveščenosti in svobode izražanja," dodajajo.
Kot sta v izjavi za javnost zapisala predsednik novinarskega sindikata Iztok Jurančič in predsednik novinarskega društva Grega Repovž, so težave v Sloveniji enake: zagotovitev medijske raznolikosti, uredniške in novinarske neodvisnosti v informiranju, skrb za ravnotežje med kakovostjo obveščanja ter tržno konkurenco.
ZNP: Skrbi jih izključevanje javnosti iz oblikovanja medijske zakonodaje
V Združenju novinarjev in publicistov ob dnevu svobode tiska izpostavljajo ravno težave slovenskih medijev. Izpostavili so predvem vprašanje lastništva, statusni in materialni položaj novinarjev, zamenjave urednikov ter politične zlorabe v novinarstvu.
Združenje je spomnilo tudi na dejstvo, da so se nekateri novinarji znašli v civilnih in kazenskih postopkih. Skrbijo jih še šibkost samoregulacije, profesionalna etika in izključevanje dela civilne družbe iz postopka sprememb medijske zakonodaje.
Medije ogroža tudi kriza
Predsednik upravnega sveta združenja Peter Jančič je v izjavi za medije navedel, da ves dnevni tisk obvladujeta dve domači družbi in da je lastniška struktura nastala prikrito. V prvi vrsti je omenil vpliv, ki ga ima lahko na medije gospodarska kriza, in spomnil na varčevalne ukrepe časopisnih hiš, ki že nekaj časa zaznavajo upad prodanih naklad in branosti. Varčevalni ukrepi so že prizadeli predvsem honorarne in občasne sodelavce v uredništvih, je zatrdil.
M. N.
V slovenskem okolju se vse to le potencira, ker je stopnja medijske koncentracije zelo visoka, toliko bolj pa je na omejenem in majhnem medijskem prostoru nujna večja skrb za ravnotežje med javnim interesom, obvladovanjem medijev in tržno konkurenco.
Da ministrica novinarskim organizacijam po javni polemiki samovoljno določi, kdo jih zastopa, in da tistih, o katerih naj bi v njihovem imenu odločala, o tem predhodno sploh ne obvesti, nas preseneča in skrbi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje