Kot je za MMC pojasnil strokovnjak za sociologijo medijev z ljubljanske filozofske fakultete Jože Vogrinc, se kriza tudi slovenskim tiskanim izdajam pozna tako, da se zmanjšujeta količina in cena oglasov: "Potegnejo jih iz medijev, ki imajo manj uporabnikov, zlasti v tistih demografskih kategorijah, na katere oglaševalci najbolj ciljajo, največkrat torej mladi do srednjih let, ki veliko trošijo."

Lah: Za tisk bistveni oglasi in naročnine
Da so učinki krize na tisk odvisni od stukture prihodkov, torej tudi od oglaševanja, je za MMC poudaril tudi dekan fakultete za medije Peter Lah. Pri tem je izpostavil še pomen, ki ga imajo za časopise naročnine. "Gospodarska kriza vpliva na oboje: podjetja praviloma manj oglašujejo, potencialni bralci pa imajo manj denarja oziroma zaradi negotovosti manj trošijo," je pojasnil.

Kot pravi Vogrinc, je tisk v slabšem položaju tudi zato, ker ga mlajši opuščajo na račun svetovnega spleta. V tranzicijskih deželah, tudi Sloveniji, pa se časopisom odpovedujejo celo intelektualci srednjih let, "ker komercializacija medijev opušča kvalitetno informiranje". Lah se z mislijo o konkurenčnosti spleta strinja in pojasnjuje, da so se spletu tiskane izdaje do zdaj še nekako upirale s spreminjanjem svoje oblike, sloga in tudi tematik. "Zdaj to ni več dovolj," je dodal.

Vogrinc: Kriza vplivala na vse slovenske časopise
Vogrinc je prepričan, da je kriza vplivala na vse slovenske časnike. "Kako, bi morali preveriti pri urednikih vsakega posebej. Praviloma so to najprej interni ukrepi varčevanja, ki jih bralec opazi indirektno in sčasoma, skozi občutek, da se kakovost nekako niža. Časnik x je/bo dal del prostorov redakcije v najem in stlačil novinarje v eno sobo. Drugi bo/je opustil specialno rubriko in/ali ukinil pošiljanje novinarjev na dogodke, ki jih je časnik prej pokrival, in/ali ne bo zaposlil kakovostnih mladih novinarjev," opisuje.

MMC se je, da bi krizni položaj lažje naslikal, obrnil tudi na več slovenskih dnevnikov, odgovorili pa so nam na Delu, Dnevniku, Večeru in v Ekipi.

Delo, Dnevnik, Večer in Ekipa: Oglaševanje upadlo
Na vprašanje, ali se jim gospodarska in finančna kriza poznata in kako, so nam negativno ali bolje rečeno optimistično odgovorili le na Delu. Kot so dejali, kazalci o prodani nakladi in številu naročnikov kažejo, da je v zadnjem obdobju skupna naklada Delovih edicij stabilna in v skladu z načrtovano strategijo. Priznali pa so, da zaznavajo nekoliko manjši obseg oglaševalskih prihodkov.

Da je upad oglaševalskih prihodkov najvidnejša posledica krize, so dejali tudi na Dnevniku in Večeru. Predstavniki obeh časopisnih hiš so dodali, da je nekoliko manjša tudi prodaja njihovega časnika, čeprav v Večeru trdijo (in s tem postavljajo pod vprašaj optimistično razlago z Dela), da je naklada pri njih "v primerjavi s konkurenčnimi dnevniki imela v letu 2008 najmanjši upad". Oglaševanja je manj tudi v Ekipi, in sicer za 15 odstotkov.

Bolj ali manj padla tudi naklada
Informacij o nakladi časnika marca lani in marca letos nam niso podali le z Dela. Kako se je gibala naklada preostalih treh dnevnikov, preberite v spodnjem okvirčku.

Posredovane podatke velja primerjati z rezultati Nacionalne raziskave branosti, ki pa še ne vključuje informacij za leto 2009. Kaže pa, da se je v letu 2008 v primerjavi z letom prej doseg enega izida časnika (valuta) zmanjšal pri vseh omenjenih tiskanih izdajah. Pri Delu z 10,5 na 9,1; pri Dnevniku z 8,8 na 8,6; pri Večeru z 9,0 na 7,7; pri Ekipi pa z 2,5 na 2,0. Pomenljivo? Obe tabeli sta na ogled v galeriji na koncu novice.

Vogrinc: Informativnim časopisom gre podeliti status javnega zavoda
In kako naj se tisk spopada zoper krizo? "Vaše vprašanje ni natančno. Marksistično rečeno: pozabljate na razredni boj. Lastniki medijev znižujejo stroške. Novinarji, ki nočejo biti piarovci ali poslušni proletarci (vezani na medij najpogosteje tako, da odplačujejo stanovanje in ne morejo brez službe), in kritična javnost pa se bomo morali potruditi, da mediji spet postanejo javna glasila. Ena dolgoročna pot je, da informativne medije ločimo od oglaševalskih in jim damo zaščiten status javnih zavodov - če lahko šole, bolnice in RTV Slovenija, zakaj ne časopis, revija, lokalni radio, blog!? Druga je samoiniciativna reorganizacija in posodobitev informativnih medijev s premišljenim združevanjem klasične in internetne ponudbe in z novim pristopom k virom informiranja s pomočjo interneta ter mreženja," meni Vogrinc.

Lah: Časopisi bodo ostali, a ne brez sprememb
Lah je bolj optimističen. Prepričan je, da se vedno najde pot, če je volja. Kakovostno novinarstvo bo po njegovem mnenju ostalo, dokler bodo ljudje, ki bodo hoteli kakovostno opravljati svoje delo, in drugi ljudje, ki se bodo resno ukvarjali s politiko in z javnimi zadevami. "Oblika medijev se bo spreminjala. Časopisi bodo ostali, morda ne v taki obliki, kot jih poznamo danes, pa vendarle," trdi. Tudi on se strinja z Vogrincem v točki, da sta obstoj in razvoj časopisov v veliki meri odvisna od volje lastnikov, da jih ohranijo kot kakovostne medije. "Brez sprememb ne bo šlo, vendar se je v ZDA pokazalo, da je problem medijev pogosto v tem, da lastniki zahtevajo od njih previsoke donose. Če bi bili zadovoljni z manjšim dobičkom (izgube si seveda nihče ne more privoščiti), potem bi marsikateri medij ostal pri življenju."

Delo, Dnevnik, Večer in Ekipa - borijo se z akcijami
Na tem mestu seveda velja pojasniti, kaj v resnici počnejo slovenski časopisi, da bi čim bolje preživeli krizo. Na Delu pravijo, da bodo na osnovi analiz in tržnih raziskav iskali priložnosti, "da se s ponudbo naših edicij in njihovo vsebino čim bolj približamo oz. prilagodimo potrebam bralcev ter tako ohranimo vodilni položaj na trgu dnevnega tiska". Dnevnik izvaja različne akcije za privabljanje novih bralcev in naročnikov, ugotavlja pa tudi, da bo treba inovirati ustaljene poti trženja časopisa, kar že preizkuša.

Večer izvaja različne poskuse pospeševanja prodaje in pridobivanja novih naročnikov prek raznašalske mreže ter klicnih centrov. "Bralce privabljamo z vsakodnevnimi izvirnimi vsebinami in intenzivnejšo promocijo naših edicij, ob tem pa še s prenovljeno in z obširnejšo sobotno prilogo, z novo torkovo prilogo Zaposlovanje in uspeh, mesečno prilogo Zmigaj se "za aktivne" ter drugimi akcijami," pravijo. V Ekipi uvajajo ugodnosti in popuste za redne naročnike.

Vogrinc: Lastniki varčujejo na račun dela novinarjev
Povejmo, da je Vogrinc prepričan, da ukrepi na Delu, Dnevniku in še kje kažejo, da lastniki zaradi krize varčujejo, in sicer tako, da poslabšujejo pogoje dela novinarjev - "nezaposlovanje, zapiranje dopisniških mrež, puščanje kakovosti na račun PR-ja", je naštel.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si