Kot so sporočili, bo časopis, ki izhaja od ponedeljka do petka, od aprila dalje mogoče brati le na spletu, v tiskani izdaji pa bo bralcem na voljo le enkrat na teden, v nedeljo. Izdajatelji pravijo, da bodo tako lahko obdržali svojih osem redakcij in hkrati zmanjšali stroške. "Imamo privilegij oz. priložnost narediti korak, ki ga bodo v naslednjih petih letih morali storiti vsi časopisi," je dejal glavni urednik časopisa, ki je med drugim sedemkrat prejel prestižno Pulitzerjevo nagrado, John Yemma.

Monitor je bil tudi doslej svojevrstna izjema: financirala ga je Cerkev, zato so le majhen delež prihodkov obsegali oglasi, distribuirala pa ga je pošta. Zaradi svojega ugleda je časopis zelo vpliven med izdajatelji, med bralci pa je izgubil branost: naklada se je z 220.000 izvodov v 70. letih prejšnjega stoletja zmanjšala na samo 52.000.

Izdajatelji napovedujejo, da bodo skrbno spremljali poskus Monitorja, po mnenju Louja Urenecka z novinarske katedre na bostonski univerzi pa je malo verjetno, da bi mu sledili drugi časopisi. Monitor je bil namreč neprofiten časopis, medtem ko drugi časopisi niso. "Delajo nekaj inovativnega, toda hkrati se odmikajo od tradicije, in ko govorimo o novinarstvu in pokritosti novic, govorimo tudi o kontinuiteti, ki skupaj s tradicijo prinaša kredibilnost."

Analitiki opozarjajo, da se izdajatelji ne morejo odpovedati tiskanim izdajam, ker jim te prinašajo 92 odstotkov skupnih prihodkov. Četudi bi se v primeru popolnega prehoda na spletne izdaje zmanjšali stroški papirja, tiska in prevoza, to še vedno ne bi bilo dovolj za pokritje izgube prihodkov.

Splet na pohodu?
Spletno stran Monitorja obišče približno 3 milijone bralcev na mesec, v prihodnjih petih letih pa naj bi povečali to številko na od 20 do 30 milijonov. Nedeljska tiskana izdaja ostaja v veselje vseh ljudi, ki imajo radi tiskane časopise. "Dolgoletni bralci radi berejo časopis ob kavi. To imam rad tudi jaz. S tem se nič ne more primerjati. Toda slej ko prej ta prehod čaka vse, in to vsi priznavajo," je dejal Yemma.

K. T.