Vlada je med razvojne programe za obdobje 2013-2016 uvrstila med drugim tudi postavitev spomenika vsem žrtvam vojn na območju Slovenije in ureditev dveh jaškov v rovu sv. Barbare v Hudi Jami.

Dvoletni proračun za projekta znaša 700.000 evrov, znesek pa naj bi skoraj v celoti porabili za spomenik. Po oceni Dežmana ne bi bilo smiselno postaviti še tretjega spomenika z nekaj sto tisoč evri, saj je "nemogoče, da bi s tem denarjem uredili cel Južni trg v Ljubljani".
Po drugi strani pa bi 700.000 evrov skoraj zadostovalo za ureditev grobišča v Hudi Jami - blizu prekopa žrtev in možnega vstopa javnosti v jamo, ocenjuje Dežman. Ureditev Hude Jame je sicer odvisna od razpisov, predvsem pa strokovnih služb, ki bodo določile profil projekta.

Po mnenju Dežmana je nemogoče, da se na račun spomenika preprečuje urejanje grobišč. Prepričan je, da gre pri tem "za politično izogibanje odgovornosti za urejanje prikritih morišč in grobišč". Zanj je strategija spravnega obeliska, kot je dejal, preživeta. Kot grenko izkušnjo s spomeniki je omenil tistega v Kočevskem rogu, ki je postavljen tam, kjer niso bili ubiti Slovenci, ampak Srbi in Hrvati. Spomnil je na še nedokončan spomenik na Teharjah. "Smola slovenske politike je, da ne znamo nič do konca narediti," meni Dežman.

Pomanjkljiv register partizanskih grobišč
"To kaže na civilizacijsko nezrelost države Slovenije," je poudaril in opozoril na ukinitev službe za vojna grobišča pred leti. Slovenija je država z "impozantno dediščino vojnih grobišč iz prve in druge svetovne vojne in z najbolj tragično dediščino povojne komunistične morije, a nima ne službe za vojna grobišča in ne zagotavlja niti minimalnih sredstev za kakršen koli program vojnih grobišč", je opozoril.

Kot pravi, je to problem tudi partizanskih grobov. Od vseh partizanskih grobišč jih niti sto ni vnesenih v register vojnih grobišč. Tudi to po njegovem mnenju kaže "zelo klavrno podobo partizanske veteranske organizacije".

Pri Hudi Jami, kjer so v kostnici v plastične zabojčke naloženi posmrtni ostanki 778 pobitih v rovu sv. Barbare, gre za uresničitev odločbe rudarske inšpekcije, po kateri bi jašek I v rovu rekonstruirali, jašek II pa zasuli.

To vključuje pripravo projekta za prekop vseh žrtev, razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, začetek postopkov za ureditev lastniških razmerij, ureditev spominskega območja in muzeja za javnost v letu 2014 in pripravo rešitve dokončnega mesta in načina pokopa žrtev, je pojasnil Dežman.

Naslednje naloge komisije pa so ureditev registra vojnih grobišč ter nadaljevanje topografskih in arheoloških raziskav vojnih grobišč.