Prepričani so, da bi takšen sistem pozitivno vplival tako na dijake in starše kot tudi na izobraževalni sistem kot celoto.

Učbeniški skladi v srednjih šolah drugače od tistih v osnovnih šolah niso obvezni. Za srednje šole je specifično tudi to, da je pri nekaterih programih, predvsem poklicnih in strokovnih, pri katerih zaradi majhnega števila dijakov za natis učbenikov ni ekonomskega interesa, pomanjkanje le-teh še toliko bolj izrazito, so v sporočilu za javnost zapisali pri DOS-u.

Čeprav večina srednjih šol učbeniške sklade ima, obstaja še vedno kar nekaj šol, ki jih nimajo ali učbenikov ne zagotavljajo za vse vrste izobraževalnih programov oz. vse izobraževalne ravni. Kot primer so navedli Gimnazijo Poljane, ki ima učbeniški sklad zgolj za dijake prvih letnikov, višji letniki pa morajo učbenike plačevati sami, kar je po mnenju DOS-a popolnoma nesprejemljivo glede na to, da naj bi v Sloveniji zagotavljali brezplačen šolski sistem za vse.

Dijak je lahko oproščen izposojevalnine

Kot so pojasnili, pravilnik o upravljanju učbeniških skladov v 11. členu določa zneske izposojevalnin učbenikov, ki za eno šolsko leto ne smejo biti višji od ene tretjine nabavne cene. Dijak, ki zaradi socialnega položaja ne more plačati izposojevalnine, je lahko na predlog razrednika ali svetovalnega delavca delno ali v celoti oproščen plačila izposojevalnine, o čemer odloča ravnatelj. "Žal pa je omenjeni pravilnik brezpredmeten za vse tiste srednje šole, ki učbeniškega sklada nimajo in v katerih morajo dijaki oziroma njihovi starši denar za učbenike zagotoviti sami," so poudarili.

Pri Dijaški organizaciji Slovenije prav zato pozivajo k uvedbi sistematičnega in enotnega sistema obveznih učbeniških skladov v srednjih šolah po celotni Sloveniji brez izjem. Takšni skladi bi imeli več prednosti za dijake, starše in celoten izobraževalni sistem, so prepričani v DOS-u.

Prednosti skladov na vseh srednjih šolah so finančna razbremenitev staršev, še posebej tistih z nizkimi dohodki, zagotavljanje enakega dostopa do učbenikov za vse dijake, kar bi prispevalo k večji enakosti v izobraževanju, in trajnostni vidik. Z uvedbo obveznih učbeniških skladov bi se namreč zmanjšala potreba po nakupu novih učbenikov vsako leto. Namesto tega bi se učbeniki uporabljali več let, kar bi zmanjšalo porabo papirja in s tem pripomoglo k zmanjšanju obremenitve okolja.

Ob teh dejstvih pozivajo ministrstvo ter pristojni parlamentarni odbor, da preučita možnosti in izvedljivost uvedbe obveznih učbeniških skladov v srednjih šolah po celotni Sloveniji.

Ministrstvo: Učbeniški skladi trenutno niso obvezni

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so za STA pojasnili, da učbeniški skladi v srednjem šolstvu niso obvezni, čeprav jih večina šol ima. Čeprav učbenike financira država, jih je treba pripraviti, za kar pa z vidika pestrosti programov in tudi oblik izobraževanja (vajeniška oblika) ter manjšega vpisa v določene specifične programa ni interesa pri avtorjih, so zapisali.

Poudarili so, da zagotavljajo samozadostnost pri strokovnem in poklicnem izobraževanju ter vse potrebne izobraževalne programe, ki jih naše gospodarstvo potrebuje, zato je v nekatere programe nižjega poklicnega, poklicnega in strokovnega izobraževanja vpisanih le po nekaj dijakov, kakšno leto pa ni nobenega. "To pomeni, da se ne pripravijo učbeniki, temveč učno gradivo, ki se sproti prilagaja in posodablja s strani učitelja, ki te predmete poučuje. Poleg tega so postopki priprave in potrjevanja učbenikov precej dolgotrajni in jih je nemogoče sproti posodabljati," so navedli.

Zaradi vseh teh dejavnikov učbeniški skladi po mnenju ministrstva niso obvezni, saj bi bili za nekatere programe "nepopolni ali pa jih ne bi bilo mogoče oblikovati, zato obveznost nima tiste vloge, ki bi jo morala imeti, to je, zagotavljanje učbenikov in njihova dostopnost vsem dijakom". Seveda pa podpirajo oblikovanje učbeniških skladov tam in na tistih šolah ter tistih učbenikov, kjer je to mogoče in kjer so razmere za njihovo oblikovanje zagotovljene, so še dodali na ministrstvu.