Zakon o medijih je prestal prvo sito v parlamentu, podprlo ga je 46 poslancev, a so že napovedani tudi popravki – te pričakujejo tako v Svobodi kot v Socialnih demokratih. Opozicija je v razpravi opozarjala predvsem na cenzuro, popoln nadzor nad mediji, pristransko podeljevanje pomoči, tudi položaj vplivnežev. Medijski ustvarjalci novi zakon načeloma pozdravljajo – sedanji je namreč, kot je znano, star že dve desetletji –, hkrati pa upajo, da bodo vsaj njihove ključne pripombe upoštevane. Osrednja so sicer prizadevanja za boljši finančni položaj.

Pogosto se navajajo tudi pretirane pristojnosti medijskega regulatorja Akosa, katerega vodstvo imenuje vlada. Glede koncentracije sicer na terenu velja, da je medijski trg že praktično razdeljen. V Sindikatu novinarjev Slovenije medtem opozarjajo, da pogrešajo spodbude kolektivnega dogovarjanja, s katerimi bi država našla načine, da s tem, ko namenja finančna sredstva izdajateljem medijev, poskrbi tudi za to, da pride do ohranjanja kakovostnih novinarskih delovnih mest. Kot opozarjajo v sindikatu, se namreč vrstijo in tudi napovedujejo že nova odpuščanja.

O predlogu sta v Odmevih Televizije Slovenija govorili ministrica za kulturo Asta Vrečko in opozicijska poslanka NSi-ja Iva Dimic. Celoten pogovor lahko preberete v nadaljevanju, na dnu novice pa je na voljo tudi videoposnetek.

Zakon omogoča popoln nadzor nad mediji, smo v DZ-ju slišali iz poslanske skupine NSi-ja. Kaj vas v zakonu o medijih najbolj moti?

Iva Dimic: Ta medijski zakon je priprava terena vladne koalicije za volitve in zagotovo nas najbolj moti to, da pod pretvezo glede sovražnega govora oz. svobode govora arbitrarno vnaša noter zadeve, kdo bo določal, na kakšen način. In seveda je nevarno, kaj je za nekoga sovražni govor. Tudi kar se tiče financiranja in samega razvida medijev, mislim, da je zakon slab. Na to so opozorili tudi medijski strokovnjaki – da ni bilo neke širše razprave o tem zakonu in da mu ne gre zaupati ter da posega predvsem na področje svobode govora.

Sorodna novica Predlog zakona o medijih ob podpori koalicije in kritikah opozicije prestal prvo obravnavo v DZ-ju

Kaj pravite na očitek o svobodi govora?

Asta Vrečko: Opozicija se grozno boji, da se zdaj ne bo smelo žaliti, uporabljati slabšalnega govora pri spletnem komuniciranju. Zakon o medijih ureja izključno medije, kar tudi zelo jasno piše, v določenih členih pa tudi vplivneže, ki so tudi definirani. Gre zgolj za tista dejanja, pozivanja k nasilju ali sovraštvu, ki so kazniva, ki se že tako ali tako preganjajo. Popolnoma identična definicija je tudi že v zakonu o avdiovizualnih storitvah, in torej že velja za televizije, to ureditev je sprejela prejšnja vlada leta 2021. Hkrati pa velja tudi resolucija za preprečevanje kaznivih dejanj, ki pa je bila sprejeta lansko leto aprila, kjer jasno piše, da morajo biti za te člene globe, in opozicija o tem takrat ni rekla nič, temu ni nasprotovala. Zaradi tega se mi zdi skrajno nenavadno, da je zdaj takšen odpor.

Gospa Dimic, kratek odgovor na to?

Iva Dimic: Svoboda govora se je v zadnjih štirih letih močno spremenila. In s tega vidika bi bilo dobro, da se člen tega zakona spremeni, da se ta arbitrarnost umakne – kaj je za nekoga sovražni govor, kdo koga užali. In v to bi mogel novi medijski zakon v tem času, v katerem živimo, zagotovo poseči, določiti in pojasniti.

Asta Vrečko: Ravno tukaj se kaže nerazumevanje. Ne gre za to, da se nekoga užali – tega zakon ne določa. Določa izključno pozivanje k nasilju ali sovraštvu ali terorističnim dejanjem. Ne govori o tem, da je nekdo užaljen, gre za kazniva dejanja. In regulira medije, ne posameznike – medije.

Slišati je tudi opozorila o tem, da vsote niso jasno zapisane in določene. To moti tudi stroko. Kako bo država in s kakšno vsoto podprla medije?

Asta Vrečko: V zakonu – tako zdajšnjem kot tudi tem, ki je šel danes v nadaljnjo obravnavo – je zelo jasen razpis za pluralnost medijev. Tukaj govorimo o štirih milijonih evrov, mi smo ga že povečali za en milijon. Prihodnje leto planiramo osem milijonov evrov, ampak za obstoječi razpis. Za sheme pa načrtujemo še več sredstev. Ni res, da gre samo za enoletni razpis za sheme, mogočih je tudi več letnih razpisov. Opozicija sicer pravi, da razpisov sploh ne potrebujemo, da bi kar s prispevki medije financirali tako kot nevladne organizacije. Razpis je namenjen pluralnosti medijev, tako programom posebnega pomena kot tudi drugim. Sheme pa so mišljene kot gospodarska pomoč medijem. Tukaj govorimo tako o distribuciji, digitalnem prehodu, krepitvi novinarstva in tako dalje.

In tu so imela ravno novinarska društva največ pripomb.

Iva Dimic: Res je, novinarska društva so imela največ pripomb, tudi preostali strokovnjaki, o tem, da bo tudi financiranje potekalo arbitrarno. Kar pomeni, da bo vsakokratni vladi lahko omogočeno, da bo financirala neke določene medije, ki so ji mogoče blizu. To je bil danes velik očitek v državnem zboru. Mislim, da bi bilo financiranje z dvigom odstotka za dohodnino, kot je to predlagal NSi, najbolj transparentno in potem ne bi prihajalo do očitkov, da katera vlada kogar koli preferira.

Sorodna novica DNS: Višino letne pomoči novinarstvu je treba zapisati v zakon o medijih

Asta Vrečko: To, kar je NSi danes govoril glede tega financiranja, je popolno nerazumevanje funkcioniranja države. Preko razpisov se financira vse – od folklornih društev do ljubiteljske kulture, medijev, dediščine, sakralne dediščine in tako naprej. Vsak se lahko prijavi na razpise. Zgolj preko tega, kar vi govorite, bi bilo financiranje borba za drobtinice. Kar urejajo razpisi, pa je sistemsko financiranje, to je večletno, mora biti stabilno. 15 milijonov, ki jih predlagajo mediji – ni rečeno, da tega ne bo. O tem se bomo začeli pogovarjati takoj, ko bo zakon sprejet in bomo šli v rebalans proračuna. Ocena je pa seveda njihova, mora biti pa tudi naša, koliko sredstev bi lahko dali. Sredstva namreč niso še določena in opozicija pravzaprav oporeka, da bi v medije dali več sredstev, češ da jih ne potrebujejo. Večkrat je bilo rečeno – tisti, ki ne more preživeti na trgu, pač ne more obstati. Mediji in društva novinarjev pa trdijo ravno obratno.

Iva Dimic: Mi zagovarjamo, da bi lahko državljani bolj aktivno tudi pomagali in prispevali v vrečo medijev in s tem, da bi jim dali možnosti namenjati tri odstotke dohodnine, bi se zagotovo tudi medijska krajina in financiranje medijev spremenila njim v prid, in državljani bi bili aktivni pri tem.