Janez Janša je v imenu SDS-a iztegnil roko SD-ju za možnost velike koalicije, če so v SD-ju pripravljeni sklicati predčasne volitve in s tem dovoliti Sloveniji, "da zadiha". Predsednik vlade Borut Pahor se na ponudbo (še) ni želel neposredno odzvati, je pa dejal, da so politična zavezništva izjemno pomembna, da pa je pri tem nujno dobro pretehtati skladnosti pogledov na ključna vprašanja.

MMC je za mnenje poklical političnega analitika Boštjana M. Turka, pa tudi ekonomista ter predsednika stranke Slovenska Unija Vlada Dimovskega.

Za Dogodke in odmeve pa je postopke v primeru izglasovane nezaupnice premieru pojasnil strokovnjak za ustavno pravo Saša Zagorc. Njegovo pojasnilo lahko slišite s klikom na videonovico spodaj desno.

Dimovski: Janša hoče Pahorju pomagati
Za Dimovskega je Janševa ponudba povsem razumljiva, saj "hoče pomagati Borutu Pahorju". Se pa po drugi strani sprašuje, kako je Pahor za SDS po letih kritike o nesposobnosti nenadoma lahko sprejemljiv? Mogoč odgovor: Veliko koalicijo se vzpostavi v krizni situaciji, Slovenija pa ni le v krizi, temveč je še globlje kot druge države, je pojasnil.

Za Dimovskega je problematičen tudi odnos do volivcev. Tisti, ki so volili za levega trojčka, niso glasovali za veliko koalicijo, še več, če bi Pahor pred volitvami leta 2008 razkril željo po veliki koaliciji s SDS-om, bi najbrž glasovali drugače, je dejal.

"Rekonstrukcija vlade pesek v oči"
Na vprašanje, ali je ta koalicija sploh realna možnost, je Dimovski odvrnil, da SD in SDS tako ali tako sodelujeta že od leta 2004 s začetkom partnerstva za razvoj. Druge rešitve kot predčasne volitve predsednik Slovenske Unije ne vidi, saj bi bila rekonstrukcija leto pred volitvami "pesek v oči" . Pozval je k novemu političnemu ciklusu z novimi obrazi ter drugimi političnimi strukturami. Obstoječe so na sceni že predolgo, njihove ideje so izčrpane, meni Dimovski, več prostora pa bi namesto strankam morali nameniti civilnodružbenim gibanjem ter zunajparlamentarnim strankam. Le to bi prineslo novo energijo, je sklenil.
Turk: Hitlerjeva percepcija stvarnosti ni daleč od samopodob levega trojčka
Boštjan M. Turk je izpostavil, da je Janševa ponudba pomoči Pahorju pozitivna, zadnji pa bi moral vsako priložnost zgrabiti z obema rokama. "Najprej pa to, ki je najlažja, da odstopi," pravi Turk.
Po njegovem mnenju je Pahorjeva vlada namreč pustila simbolno težak vtis - da so na račun države poskrbeli za lastno korist. Odstop, ki bi ga od Pahorja morali zahtevati tudi v SD-ju, bi bila "zgodovinska priložnost teh ljudi, da bi enkrat sestopili s piedestala "nezmotljivosti" in dejali: mea culpa, peccavi", moja krivda, grešil sem." S tem bi si zagotovili tudi politično preživetje.
"Toda nič takšnega ne bomo videli, lahko pa si v zameno pogledamo film "Der Untergang", ki prikazuje zadnje dni Adolfa Hitlerja v podzemnem bunkerju v Berlinu. Hitlerjeva percepcija stvarnosti ni daleč od samopodob levega trojčka, vštevši ves dvor, ki se mu nekritično priklanja," je oster Turk.
Velika koalicija ni rešitev. Rešitev je nacionalni konsenz.
"V trenutnih razmerah velika koalicija ni rešitev. Je pa rešitev veliki nacionalni konsenz, ki naj pove, kako se bomo iz reliktov partijske države ob sočasnih učinkih gospodarske krize pretolkli v prihodnost," pravi in dodaja, da ga lahko artikulira le politika, servisirajo pa institucije civilne družbe.
A to ne tiste, ki razen prazne retorike ne ponujajo ničesar, in tudi ne ljudi, ki v življenju niso "počeli drugega kot parazitirali na priložnostih, ki sta jim jih nudili zgodovina in država (Marjan Senjur, France Bučar, Ivan Oman, npr.)." Tu aktivno vlogo vidi v ljudeh tipa Rado Pezdir in nepokvarjenih skupinah mladoekonomistov.
Sodelovanja med SD-jem in SDS-om ne bo. "SDS gradi na izvorni pravičnosti in bo uspevala, dokler bo zvesta temu načelu," je prepričan Turk, medtem ko se SD po njegovih besedah ni v ničemer modernizirala, sestavlja jo kader iz totalitarne države, njihov temeljni program pa zanika gospodarstvo, znanost in medije. Hkrati pa onemogoča SDS, ki si je za vse to prizadeval.
Zato so potrebne predčasne volitve. "V Sloveniji mora priti do postmodernega načina razmišljanja, kakršnega pozna razviti svet. To je v tem trenutku najbolj pereče vprašanje: spet je dolžnost politike, da ljudem to pojasni. Slovenci si bomo morali odgovoriti na nekaj bistvenih vprašanj, iskreno, sami pri sebi, če bomo hoteli preživeti," še pravi za konec.