Ustavno sodišče je ugotovilo, da je novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2006 v neskladju z ustavo, ker ne ureja pravnega položaja diplomantov študijskih programov, ki so študij nadaljevali po starih študijskih programih.

Sodišče je namreč ugotovilo, da je zakon o visokem šolstvu oškodoval vse tiste študente, ki so diplomirali po starem dodiplomskem študiju in so se pozneje vpisali na drugo bolonjsko stopnjo in želeli pridobiti naziv bolonjskega magistra. Zakon je namreč ti dve stopnji izenačil, kar v praksi pomeni, da so študenti pridobili dve diplomi iste stopnje na istem študijskem programu.

Poleg tega je ustavno sodišče razveljavilo tudi osmi odstavek 50. člena zakona o visokem šolstvu, ki določa, da strokovne, organizacijske in administrativne naloge za svet za visoko šolstvo opravlja organ v sestavi ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Posamezne naloge se lahko oddajo zunanjim izvajalcem.

Kršil naj bi mednarodne standarde in merila sistema zunanjega zagotavljanja kakovosti, saj naj ne bi omogočal strokovnega, učinkovitega in transparentnega delovanja sveta, povzema stališče predlagateljev ustavno sodišče. Hkrati je odstavek v neskladju z 2. členom ustave.

15. člen v skladu z ustavo
Ustavno sodišče je še ugotovilo, da je 15. člen zakona o visokem šolstvu, po katerem bo študent po končanem študiju dobil izobrazbo, ki je enaka drugi bolonjski stopnji, ni v neskladju z ustavo. Prav 15. člen je v Študentski organizaciji Slovenije dvignil največ prahu in je bil eden glavnih razlogov za pobudo o ustavnosti zakona, ki jo je predlagal ŠOS.

V ŠOS-u so ob vložitvi pobude za presojo ustavnosti opozarjali, da ravni v 15. členu niso določene, ampak so konkretizirane v uredbi, pri čemer je nemogoče identificirati število ravni iz 15. člena s številom ravni v uredbi. Ustavno sodišče je še ugotovilo, da uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja iz leta 2006 ni v neskladju z ustavo.