Zakon prinaša kar nekaj novosti - med drugim podvaja število zahtevanih let delovnih izkušenj s sedanjih 7 na 14 za veleposlanike, podrobneje določa postopek imenovanja veleposlanikov in uvaja nadzor nad veleposlaništvi. Največ pozornosti javnosti in polemike pa zbuja del o sistemu imenovanja veleposlanikov, kjer bo potreben kompromis pri določitvi deleža kariernih in nekariernih diplomatov, poroča TV Slovenija.

Ministrstvo za zunanje zadeve je v celoti upoštevalo mnenje sindikata diplomatov in v prvem osnutku zakona predvidelo popolnoma zaprt sistem - da imajo možnost imenovanja na veleposlaniško mesto le karierni diplomati, ki izpolnjujejo vse pogoje, določene v novem zakonu. V praksi to pomeni, da na veleposlaniško mesto ne bi mogli imenovati niti v tujini priznanih in izkušenih strokovnjakov in politikov, kot sta Janez Potočnik in Lojze Peterle, pogojev pa ne izpolnjuje niti dolgoletni zunanji minister Dimitrij Rupel.

Polje talentov ali deprofesionalizacija?
"Med obema skrajnostma - se pravi med popolnoma odprtim sistemom in hermetično zaprtim sistemom, kot ga imamo sedaj, bo verjetno treba najti kompromis," je za TV Slovenija dejal zunanji minister Samuel Žbogar.

Predsednik republike Danilo Türk se strinja z načelom, da mora imeti Slovenija profesionalno diplomacijo. "Ta pa mora biti profesionalna v vseh pogledih, mora pa tudi imeti način za vključevanje talenta zunaj diplomatskega kroga."

Med diplomati so mnenja deljena. Vojko Volk, karierni diplomat na slovenskem veleposlaništvu v Prištini, meni, da bi bilo odprtje diplomatskih funkcij za nekarierne diplomate korak nazaj. Franci But, nekarierni diplomat z veleposlaništva v Pragi, pa meni, da "če obstajajo talenti v državi, ki so se že na drugih področjih ukvarjali z zunajepolitičnimi aktivnostmi, mislim, da je samo dobro, če se talenti pokličejo v sistem."

Delno odprt sistem z jasnimi pravili zagovarjajo tudi koalicijske stranke. Zadnji neuradni osnutek zakona naj bi vseboval 10-odstotno kvoto nekariernih diplomatov. In trenutno stanje? Od 41 veleposlanikov je zdaj nekariernih 8, torej 20 odstotkov.

V tujini do 68. leta?
Prav tako z novelo zakona ni bila določena zgornja starostna meja, do katere lahko vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov in drugi diplomati opravljajo delo v tujini. Po oceni predlagatelja je zaradi posebnih psihofizičnih obremenitev tako mejo potrebno postaviti, zato se zakon v tem delu ustrezno dopolnjuje. Predlagana je starost do dopolnjenega 68. leta starosti.

Osnutek zakona prav tako navaja, da je nekatere institute, ki jih je uvedel Zakon o zunanjih zadevah iz leta 2001, kot je diplomatski izpit, potrebno posodobiti z novimi vsebinami, in dodatno nadgraditi, s čimer bo zagotovljeno izobraževanje in usposabljanje diplomatov skozi celotno kariero. Predlog zakona tako na novo uvaja višji diplomatski izpit, ki je namenjen poglobitvi znanja diplomatov, ki že določen čas službujejo v MZZ-ju in se pripravljajo na prevzem vodstvenega delovnega mesta.