V svoji izjavi je Oček zapisal, da se je za odstop odločil zaradi zunanjih pritiskov. Ti pritiski so se, je po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukoma) zapisal Oček v svoji odstopni izjavi, "začeli z njegovim imenovanjem in povzročajo otežujoče vplive na izvajanje temeljnih nalog ščitenja nacionalnih interesov oziroma zagotavljanja nacionalne varnosti ter zaradi zaščite agencije in njenih zaposlenih".
Oček je bil sicer pred štirimi dnevi imenovan tudi za namestnika vodje sekretariata sveta za nacionalno varnost.

Premier Miro Cerar je odstop Andreja Očka komentiral, češ, da je Oček pač ocenil, da zaradi zunanjih pritiskov ne more zagotoviti dovolj kakovostnega dela Sove. Cerar pa bo v "primernem času" našel kadrovsko rešitev.

Številni očitki zaradi odstopa
Poslanec SMC Bojan Dobovšek je ocenil, da je "zelo slabo", da je mesto direktorja Sove prazno v času, ko so po svetu pogoste grožnje terorizma in organiziranega kriminala ter spomnil, da je njihova skupina, preden je postala stranka, temeljila na načelih kadrovanja po kompetencah. "Tega smo se na začetku držali. Sedaj pa odstopajo ljudje, ki nimajo pravih kompetenc," je povedal.

Poslanec SDS-a Vinko Gorenak meni, da gre pri Očkovem odstopu "za veliko neodgovornost predsednika vlade". Cerar je bil po njegovih besedah že poprej obveščen, da Oček ne izpolnjuje pogojev za mesto direktorja Sove, pa ga je kljub temu imenoval na ta položaj, zato je odstop potrebno razumeti v smislu "reševanja ugleda predsednika vlade". Odstop pa naj ne bi imel vpliva na varnost države. Za tujino pa po njegovem mnenju to ni dober signal, da država v roku enega meseca ostane brez direktorja agencije.

Eden izmed podpredsednikov SDS-a Zvonko Černač je prav tako opozoril, da Oček "očitno ni imel formalnih pogojev za imenovanje, pa je bil vseeno imenovan".

To, da vlada na eni strani imenuje ljudi brez kompetenc, na drugi pa zamenjuje kadre, ki so usposobljeni, "a očitno niso bili prav politično pobarvani", po njegovem mnenju kaže na to, da vlada tudi pri kadrovanju nima ustreznega koncepta.

Vodja SD-ja Dejan Židan je razložil, da imajo nove stranke včasih težave s kadri, saj komaj oblikujejo mrežo in še nimajo kadrovskega potenciala. Stranke s tradicijo pa lahko kadrovsko ukrepajo takoj, ko se pojavi potreba. Aktualne kadrovske zadrege so po mnenju Židana morda tudi razlog za koalicijski vrh. Židan pa si na mestu direktorja Sove želi operativno sposobnega in kompetentnega človeka, njegova politična pripadnost pa ne sme igrati nobene vloge.

Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec je ocenil, da je SMC kot nova stranka kadrovsko okrnjena. V SMC-ju so po njegovih besedah vedeli, kakšno nalogo imajo pred sabo, prav tako so imeli dosti časa. "Tu ni časa in ni priložnosti za izgovore. Morali bodo pač počistiti pred svojim pragom," je povedal Mesec in izrazil željo, da bi vlada čim prej začela delati.

Na "izredno majhen kadrovski bazen oz. kadrovski potencial koalicije" je opozoril tudi poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec, ki tudi meni, da Cerar ne obvladuje lastnih kadrov. Očkov odstop pa je "pika na i kaosu, ki se dogaja v slovenskih obveščevalnih službah," je še povedal poslanec NSi-ja.

Dvomi o primernosti
Vlada je Očka za direktorja Sove na predlog premierja Mira Cerarja imenovala 22. oktobra, potem ko je razrešila njegovega predhodnika Staneta Štembergerja.

Kmalu po imenovanju so se v javnosti pojavili dvomi o njegovi primernosti za to funkcijo, saj naj ne bi izpolnjeval predpisanih pogojev. Poslanec SDS-a in nekdanji minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je med drugim premierju Cerarju zastavil poslansko vprašanje, v katerem je zapisal, da za uradniški položaj direktorja vladne službe, ki je odgovoren neposredno predsedniku vlade, predpisi določajo stopnjo naziva, v kateri se lahko opravlja delo na položaju II. oziroma I. stopnje.

To pomeni pogoje, kot so določeni za sekretarja oziroma višjega sekretarja - univerzitetna ali najmanj visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem (druga stopnja), ter sedem oziroma deset let delovnih izkušenj. Iz javno dostopnih podatkov pa je po Gorenakovih navedbah razvidno, da je Andrej Oček na FDV diplomiral leta 2009, magistriral pa leta 2012.

Iz tega izhaja, da Andrej Oček ni oziroma ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije.