Predlagani pogoji za vstop v politiko in obstanek na funkciji so povezani tudi s pravnomočnimi obsodbami, je na tiskovni konferenci pojasnil predsednik stranke Gregor Virant. Vodja poslanske skupine Rihard Braniselj pa je razložil, da stranka predlaga spremembe zakonov o volitvah predsednika republike, o volitvah v državni zbor, o poslancih, o državnem svetu, o lokalnih volitvah, o lokalni samoupravi in o vladi.

Prvi sklop predlogov se nanaša na možnost odpoklica župana, saj so ti "zaščiteni kot kočevski medvedi". S spremembo zakonodaje tako ljudem dajejo možnost, da "takrat, ko jim prekipi, namesto za granitno kocko primejo za pero in uporabijo zakonske možnosti", pojasnjuje Virant.

Kako bi odpoklicali župana?
Postopek za odpoklic župana se bo po predlogu DL-ja lahko začel s pobudo volivca za odpoklic, ki bi jo ta predložil občinskemu svetu skupaj s podpisi dveh odstotkov volilnih upravičencev v občini. Tega sicer ne bi mogel storiti prej kot leto dni po županskih volitvah. Pristojna komisija bi nato določila 35-dnevni rok za zbiranje overjenih podpisov podpore pobudi za referendum. Pobudnik bi moral v tem času zbrati podpise 30 odstotkov volivcev v občini z do 5000 prebivalci, 25 odstotkov v občini z do 20.000 prebivalci, 20 odstotkov v občini z do 50.000 prebivalci, 15 odstotkov v občini z do 100.000 prebivalci ali 10 odstotkov v občini z več kot 100.000 prebivalci. Če bi zbral dovolj podpisov, bi tako občani na referendumu odločali o odpoklicu župana, je pojasnil Braniselj.

V politiko gre lahko tudi obsojenec, ovir praktično ni
Drugi sklop predlogov se nanaša na pogoje za vstop in obstanek v politiki. "Danes pogojev za vstop v politiko razen polnoletnosti praktično ni, torej v politiko lahko vstopajo in kandidirajo ali so imenovani na razne javne funkcije ljudje, ki so bili obsojeni ali pa so bili v kazenskih postopkih - nobene ovire praktično ni. Razlog za prenehanje mandata pa je samo pravnomočna obsodba na najmanj šest mesecev nepogojne zaporne kazni," pojasnjuje Virant.

Državljanjska lista tako predlaga uvedbo dodatnih pogojev za vložitev kandidature, s katerimi postavljajo tudi pogoje za prenehanje funkcije. Po njihovem mnenju kandidat oziroma funkcionar ne bi smel biti pravnomočno obsojen na nepogojno ali pogojno kazen zapora za več kot tri mesece, prav tako pa ne bi smel biti pravnomočno obsojen ne glede na višino kazni zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva.

"Higienski minimum" tudi za politike
Med predlogi je tudi pogoj, da zoper posameznika ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja. "Ljudje, ki ne ustrezajo tem minimalnim higienskim standardom, nimajo vstopa v politiko oziroma se morajo iz politike umakniti," je poudaril Virant.

Funkcionarji, ki bi jim mandat prenehal zaradi navedenih meril, ne bi bili upravičeni do nadomestila za predčasno prenehanje funkcije. Tisti, ki pa bi v kazenskem postopku dokazali, da je bila pravnomočna obtožnica neutemeljena, bi imeli pravico do odškodnine.

"Ni resnega razloga, da bi predlogom kdo nasprotoval"
DL predloge sprememb zakonov vlaga po rednem postopku, prva obravnava pa bi lahko v DZ-ju potekala marca. "Pričakujemo podporo vseh parlamentarnih strank, ker ne vidimo nobenega resnega razloga, da bi kdo takemu zakonu nasprotoval," je dejal. Po njegovem mnenju "gre za postavitev minimalnih higieničnih standardov, s katerimi bi se moral čisto vsak strinjati". Ob tem je zatrdil, da se z učinkom take spremembe zakonodaje - ki bi začela veljati takoj - na konkretne osebe niso ukvarjali.

Za politični trenutek, v katerem smo, je po Virantovih besedah značilno, da je največja težava nezaupanje v politiko in državne institucije. Zakonodajo tako v DL-ju želijo spremeniti, da bi vsaj del tega zaupanja vrnili, je poudaril.