Društvo novinarjev Slovenije z največjo zaskrbljenostjo spremlja zadnje dogodke v slovenskih medijih. Na Delu so zamenjali predsednika uprave, ne da bi lastniki pojasnili konkretne razloge, zato so se pojavila ugibanja o morebitnih političnih ozadjih, pravijo. Zato bodo pozorno spremljali razvoj dogodkov, "sploh zaradi izkušenj iz leta 2006, ko je politika brutalno intervenirala v delovanje časopisa in mu s tem povzročila nepopravljivo škodo."

Težave so tudi v podjetju Žurnal Media, v katerem se je odvil drugi val odpuščanj redno zaposlenih in honorarnih novinarjev. Društvo novinarjev Slovenije Žurnal poziva, naj sodelavcem zagotovi vse pravice, ki izhajajo iz zakonodaje in pogodb, založnike pa, da ponovno pristopijo k pogajanjem za poklicno kolektivno pogodbo, ki naj vključuje tudi minimalen nabor pravic honorarnih sodelavcev.

Novinarjem: ne čakajte pasivno
Obrnili so se tudi na aktive po posameznih medijih, ki bi morali pripraviti nujno potreben pregled stanja v njihovih medijskih podjetjih in z njim seznaniti centralo, obenem pa preučiti tudi ukrepe, nujno potrebne za preživetje kriznega obdobja. "Pasivno čakanje novinarjev na slabe novice, ki jih dajo na mizo uprave kot izvršena dejstva, je ignoriranje skrajno težkih okoliščin, v katerih so mediji po državi."

Črn scenarij se lahko še odvrti
Primer Žurnala načenja vprašanja preživetja, za katerega se že ali pa se kmalu utegnejo boriti slovenski mediji. Dva od treh največji splošnoinformativnih časopisov sta že precej časa v lastniški negotovosti, vlada je s svojimi varčevalnimi ukrepi posegla tudi v prihodke javne televizije in radia ter Slovenske tiskovne agencije. V hudi finančni stiski je tudi mnogo lokalnih medijev, a se njihove težave ne prebijejo na nacionalno agendo javne razprave. Njim so že pred leti predvsem do občinskih oblasti servilna glasila začela odjedati oglaševalski kolač.

"Črni scenariji se lahko odvrtijo tudi v nekaterih drugih medijih in ne gre le za objektivne okoliščine, povezane s splošno gospodarsko in socialno krizo, pač pa za rezultat popolne neurejenosti slovenske medijske krajine, ki se je še potenciarala skozi tranzicijske procese," opozarjajo v DNS-ju. Ne skrbi jih le zaradi potencialne izgube delovnih mest, pač pa tudi to, da bo takšen razvoj dogodkov v medijih škodil predvsem pravici državljanov do obveščenosti.

Kmalu medijsko pogorišče?
"Če se bodo procesi z nezmanjšanim tempom odvijali naprej, bomo v Sloveniji že kmalu lahko gledali pravo malo medijsko pogorišče, na katerem bodo ostali le redki mediji, ki imajo strateške lastnike, ali pa bodo pod perutjo državne firme kot Planet TV, ki v teh negotovih časih uživa vso varnost 'državnega zavetja in pomoči', in to kljub številnim pravnim pomislekom. Četudi je to morda v interesu nosilcev moči, pa zagotovo ni v interesu družbe in njenih državljanov."