"Predsednik vlade je potrdil, na kar je društvo novinarjev o oglaševanju podjetij v državni lasti opozarjalo že v času predvolilne kampanje, pa Slovenski državni holding še ni ukrepal," so zapisali v DNS-ju.

Že več let poudarjajo porast sovražnega govora v medijski krajini. "Priča smo naslovnicam in vsebinam, ki ne spodbujajo le nestrpnosti, ampak odkrito hujskajo proti posameznim skupinam ljudi: migrantom, istospolnim, ženskam ... in napadajo vse, ki se zavzemajo za človekove pravice. Načrtno ustvarjajo tudi klimo sovraštva do novinarjev in medijev," so prepričani. Pri tem po njihovem mnenju prednjačijo mediji, ki so povezani z najmočnejšo parlamentarno stranko.

Gre za nedopustno prakso, ki jo država ne le omogoča s popolno pasivnostjo pri regulaciji področja medijev, ampak odkrito spodbuja prek podjetij v večinski ali pomembni lasti države, ki so najpomembnejši oglaševalci v teh medijih, so še dodali.

Neenoten odziv politike
"Ko govorimo o sovražnem govoru in dejanjih, ki ga izražajo, moramo biti natančni in pošteni. Ni vsaka ostreje izrečena misel že sovražni govor in ni vsak poziv že izraz resne (politične) volje," je navedel prvak SMC-ja in nekdanji predsednik vlade Miro Cerar. Ob tem je dejal, da je pri politiki bolj kot pozivanje podjetij smiselno pozivanje k omejevanju ravnanj v lastnih vrstah.

Predsednik SD-ja Dejan Židan medtem meni, da je poziv predsednika vlade na mestu. "Vsi v politiki, gospodarstvu, praktično v vseh družbenih podsistemih, se moramo odločno zoperstaviti sovražnemu govoru, nestrpnosti," je v pisnem odzivu navedel Židan.

Levica: Korak v pravo smer
V Levici po besedah vodje poslanske skupine Mateja T. Vatovca menijo, da je Šarčev poziv korak v pravo smer, a prekratek. Po njihovem mnenju bi lahko v strategiji upravljanja državnih naložb zapisali, da so prakse oglaševanja v medijih, ki širijo lažne novice, nedopustne. Kaj je sovražno in kaj so lažne novice, bi bilo po mnenju Vatovca najustrezneje presojati z razkrivanjem lažnih novic.

Prvak DeSUS-a Karl Erjavec je pojasnil, da obsoja vsak sovražni govor, zato ne vidi zadržka, če se zoper njega javno poziva. Po njegovem mnenju je dolžnost vsakega posameznika, da obsodi sovražni govor, tako pa razume tudi Šarčev poziv. "Ustavna obtožba zato, ker obsojaš sovražni govor, pa je absoluten absurd," je dodal in s tem odgovoril na nekatere namige SDS-a.

Evropski poslanci SDS-a na komisijo
Iz SDS-a je zadnje dni prišlo veliko kritičnih odzivov na Šarčev poziv. Prvak stranke Janez Janša je med drugim na družbenem omrežju Twitter navedel: "Ko se ustavna obtožba napiše sama – nekoč sta Partija in Udba določala, kaj so to sovražne vsebine in kako se z njimi in notranjimi sovražniki postopa. Danes to počne njuna inkarnacija Marjan Šarec."

Evropski poslanci iz vrst SDS-a Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin pa so na Evropsko komisijo naslovili pisno poslansko vprašanje v povezavi z nedavnim pozivom Šarca. Evropske poslance zanima, ali je takšen poskus vpliva na delovanje in svobodo medijev v skladu z zavezami o spoštovanju svobode in neodvisnosti medijev, ki se jim je zavezala Slovenija ob vstopu v EU.

NSi: Neposreden pritisk politike
V NSi-ju so se danes odzvali z navedbo, naj podjetja v državni lasti vodijo za to zadolžene uprave v skladu z načeli korporativnega upravljanja. "Vse drugo je neposreden pritisk politike," so dodali.

Po besedah prvaka SNS-a Zmaga Jelinčiča pa se je za vprašati, kdo je Šarcu dal navodilo za objavljen poziv. Tako poseganje v pravico govora je po Jelinčičevem mnenju nedopustno, gre pa tudi za posreden vpliv na delovanje nekaterih podjetij in omejevanje gospodarskih dejavnosti. To se je dogajalo v času nacizma in stalinizma, je dodal Jelinčič.