Z večjim upoštevanjem načel trajnostnosti pri gradnji se lahko zagotovijo učinkovito shranjevanje ogljika in pozitivni vplivi na zdravje ljudi, je dejala direktorica inštituta InnoRenew Andreja Kutnar.

Stalni mehanizem za znanstvene nasvete Evropske komisije je pred kratkim objavil dva dokumenta o sistematičnem pristopu k energetskemu prehodu v Evropi. Strokovnjaki poudarjajo, da je za uresničitev energetskega prehoda treba uskladiti nešteto prostovoljnih in individualnih odločitev o naložbah, porabi in vedenju po vsej Evropi.

"To pomeni preoblikovanje celotnega evropskega energetskega sistema, te spremembe pa bodo naslovile vsak del naše družbe in bodo narekovale znatne naložbe v času celotnega prehoda. Pri tem je treba upoštevati tudi socialno pravičnost, predvsem pa moramo pohiteti, če želimo doseči cilj EU-ja glede neto nič izpustov do leta 2050," so v sporočilu za javnost zapisali na inštitutu InnoRenew.

Priprava političnih ukrepov

Poročilo, ki ga je pripravila delovna skupina SAPEA (Science Advice for Policy by European Academie), svetuje pripravo političnih ukrepov, ki naslavljajo različne pomembne vidike za energetski prehod v ogljično nevtralnost, je pojasnil predsednik delovne skupine Peter Lund. Ključno je, da vsak ukrep vključuje mehanizem za določanje cen ogljika, ki mora biti dovolj visoka, obenem pa tudi v socialno pravičnem okvirju.

Pri pripravi omenjenih dokumentov je sodeloval tudi raziskovalni inštitut InnoRenew, ki je del konzorcija SAPEA. Direktorica inštituta in članica delovne skupine Kutnarjeva je ob tem poudarila pomembnost vse večje uporabe lesa v gradbeništvu za doseganje nižjega ogljičnega odtisa in olajšanje ter pospešitev energetskega prehoda v Evropi.

"Z večjim upoštevanjem načel trajnostnosti pri gradnji, delovanju, prenovah in razgradnji stavb lahko zagotovimo učinkovito shranjevanje ogljika in tudi pozitivne vplive na zdravje ljudi," je ocenila.

Koristi lesne gradnje

Po mnenju Kutnarjeve lahko trenutne ovire premagamo z večjim poznavanjem koristi lesene gradnje za okolje in uporabnike stavb ter z večjo politično podporo temu načinu ustvarjanja bivanjskih okolij, ki izhaja iz evropskega zelenega dogovora.

Strokovnjaki, vključeni v konzorcij SAPEA, so obenem pozvali k nujnim in odločnim ukrepom za integracijo virov brez izpustov. Pomembno se jim tudi zdi zagotavljanje dobre obveščenosti pripravljavcev politik in političnih odločevalcev o znanstvenih dognanjih.

Poročilo je bilo posredovano Evropski komisiji. Z njim konzorcij SAPEA svetuje in pomaga EU-ju pri pripravi strategije za brezogljično prihodnost v času izjemne nujnosti skupnega boja proti podnebnim spremembam, so še zapisali na inštitutu.