Vlada Silvia Berlusconija je po poročanju Primorskega dnevnika izredni prispevek namenila deželi Furlaniji - Julijski krajini (FJK), ta pa slovenski narodni skupnosti. Prispevek je vključen v večnamenski odlok, ki je v italijanskih krogih znan pod vzdevkom "milleproroghe". Z njim se podaljušuje prispevek, ki ga je narodna skupnost prejela za leto 2008, ko je bila v Italiji na oblasti levosredinska vlada Romana Prodija.

Za narodno manjšino v letu 2009 skupaj 5,13 milijona evrov
Prejšnja vlada je slovenskim ustanovam dodelila 5,25 milijona evrov prispevka, medtem ko je nova desnosredinska Berlusconijeva koalicija s finančnim zakonom za leto 2009 postavko znižala za več kot milijon evrov, na 4,13 milijona evrov. To pomeni, da se finančna dotacija za manjšino za leto 2009, ki je sicer vezana na zaščitni zakon za Slovence v Italiji iz leta 2001, precej približuje vsoti, ki jo je narodna skupnost prejela za leto 2008. Na koncu bo namreč letos znašala 5,13 milijona evrov.

Predlog morata podpreti še oba doma parlamenta
Italijanska vlada bo milijona evrov izrednega prispevka črpala iz svojih izrednih rezervnih skladov in skladov drugih ministrstev - predvsem ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje. Odlok bo pravnomočen, ko ga bosta potrdila senat in poslanska zbornica.

Premier Borut Pahor je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo vlade v Rimu, ob tem pa izrazil upanje, da bo predlog v poslanski zbornici dobil potrebno politično večino.

Petek: Dobro bi bilo, če Italija preseže zdajšnji odnos do manjšine
Novico iz Rima pa je med drugimi pozdravil tudi poslanec SDS-a in predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek, ki je prav tako izrazil upanje, da bo predlog šel tudi skozi italijanski parlament. V sporočilu za javnost pa je Petek poudaril, da "bi bilo v duhu dobrih odnosov med državama dobro, če bi Italija v prihodnje presegla tovrsten odnos do naše manjšine, ko se ji najprej nekaj vzame in s tem povzroči veliko nezadovoljstvo, nato pa se ji ta denar vrne in se od slovenske skupnosti pričakuje še veliko zadovoljstvo".

Za prispevek zaslužni številni Slovenci in Italijani
Naj pojasnimo še, da so si za prispevek prizadevali mnogi v Sloveniji, Italiji in v slovenski narodni skupnosti. Primorski dnevnik pri tem posebej izpostavlja italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija in slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja. Poleg njiju zasluge pripisujejo tudi nekdanjemu slovenskemu prvemu diplomatu Dimitriju Ruplu, slovenski senatorki v italijanskem parlamentu Tamari Blažina ter predsednikoma krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudiju Pavšiču in Dragu Štoki.

Poleg omenjenih naj bi se z vprašanjem manjšin ukvarjala tudi predsednika Slovenije in Italije, Danilo Türk in Giorgio Napolitano. Po poročanju Primorskega dnevnika naj bi Berlusconi slovenskemu predsedniku vlade Pahorju obljubil, da Italija narodne manjšine ne bo pustila na cedilu, pri italijanskem ministru za gospodarstvo Giuliu Tremontiju pa naj bi osebno posredoval tudi predsednik deželne vlade FJK-ja Renzo Tondo.

M. N.