Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini.

Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vloga za dodatek. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj za upravičenost do dodatka.

Svoboda, SD in Levica so za, SDS in NSi pa proti

Predlogu zakona so spet podporo napovedali v Levici, Svobodi in SD-ju, nasprotujejo mu v NSi-ju in SDS-u.

Predstavnik predlagateljev odložilnega veta, državni svetnik Miloš Pohole, je danes ponovno pojasnil, da predlog zakona ne odpravlja ključnih težav, da merila za dodatek niso ustrezna in da seznam relevantnih nagrad in priznanj, po katerih se odloča o upravičenosti dodatka kljub svoji širini izpušča nekatere stanovske nagrade.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila prispevek umetnikov k razvoju družbe in prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem prostoru. Poslance je zato pozvala, da predlog zakona pred Prešernovim dnevom znova podprejo. Prepričana je, da predlog zakona na demokratičen in transparenten način ureja del področja, ki ga trenutno regulira zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, ki je bil spisan leta 1974 in noveliran leta 1990.

Poslanec SDS-a Andrej Hoivik je napovedal, da bodo v stranki začeli postopke za zakonodajni referendum, če bo predlog zakona ob ponovnem glasovanju potrjen. V poslanski skupini menijo, da predlog zakona dodatek zagotavlja le točno določeni kulturni eliti, medtem pa vlada upokojencem nalaga nove davke. Z zakonodajnim referendumom želijo po Hoivikovih besedah ljudi povprašati, ali si želijo, da "izbrana kulturna elita prejme v povprečju 1500 evrov višje mesečne pokojnine", medtem ko upokojenci z najnižjimi pokojninami prejmejo dodatne letne povišice le 42 centov na mesec.

V NSi-ju menijo, da delitev denarja posameznim umetnikom "po pomanjkljivih merilih" ne more biti prispevek k razvoju slovenske umetnosti, lahko pa med umetnike vnaša slabo voljo in frustracije. V poslanski skupini bodo zato ponovno glasovali proti predlogu zakona, je pojasnil poslanec NSi-ja Jožef Horvat.

Tatjana Greif (Levica) je opozorila, da je obstoječa zakonska ureditev priznavanja posebnih zaslug na področju umetnosti neustrezna. Prepričana je, da predlog zakona zagotavlja, da bodo postopki zdaj transparentni, merila in pravila ravnanja pa jasno določena, zato ga bodo v Levici znova podprli.

Tudi v poslanski skupini Svoboda so kljub vetu DS-ja prepričani, da je sprejetje predloga zakona nujno za odpravo dolgoletnih pomanjkljivosti v sistemski ureditvi tega področja. Andreja Rajbenšu (Svoboda) je razprave opozicije, ki dodatke za izjemne dosežke umetnikov primerjajo z drugimi pokojninami, označila za populistične in zavajajoče.

Jonas Žnidaršič (SD) je predlog zakona označil za pomemben korak k prepoznavanju izjemnih dosežkov posameznikov, ki so s svojim delom bistveno prispevali h kakovosti in prepoznavnosti slovenske umetnosti. Dodal je, da sicer razumejo pomisleke glede različnih odmernih odstotkov za odmero dodatka, vendar menijo, da je zakonski predlog ustrezen. Napovedal je, da ga bodo v SD-ju zato spet podprli.

DZ je zakon decembra sprejel z 49 glasovi za in 25 proti, za ponovni sprejem zakona je po vetu DS-ja potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.