Dodal je, da je prav, da vladna koalicija ob novih okoliščinah preveri, ali bi morala tudi Slovenija ob sprejemanju tega dogovora izraziti morebitne pomisleke.

Gre sicer za dogovor na svetovni ravni, ki ga trenutno po besedah vodje slovenske diplomacije podpira več kot 150 držav, do nedavnega ga je z izjemo Madžarske podpirala tudi celotna Evropska unija, a so se zdaj spremenile okoliščine.

Nekatere države, poleg Madžarske zdaj tudi Avstrija, izjavljajo, da tega dogovora ne bodo podprle. Nekatere države, kot je npr. Poljska, pa so napovedale, da utegnejo od dogovora odstopiti. Vse to po Cerarjevih besedah zahteva nov premislek na ravni zdajšnje vladne koalicije in je prav, da se ob teh novih okoliščinah preveri in preuči, ali lahko pride do nekih razmer, ko bi morala tudi Slovenija ob sprejemanju tega dogovora izraziti morebitne pomisleke, o tem je treba spregovoriti na koalicijskem vrhu.

Ob tem je zunanji minister še dejal, da mora Slovenija ostati varna in takšna, da skozi njo ne bodo prihajali nezakoniti prebežniki.

Slovenska vlada po besedah Cerarja ne sme dopustiti, da bi kakor koli nezakonite ali drugačne migracije "ogrozile našo varnost, ogrozile naš način življenja", mora pa Slovenija pomagati ljudem v stiski in posamezne begunce, ki zato izpolnjujejo pogoje, sprejeti ter obravnavati po ustreznih postopkih.

Dodal je, da mora Slovenija vsak dan skrbeti, da so njene meje, še posebno schengenska meja s Hrvaško, "budno varovane, da ne dovolimo ilegalnih in množičnih migracij in da ohranimo tu način življenja, kot ga imamo, evropski način življenja". Ob tem se je zunanji minister zavzel za čimprejšnjo odpravo nadzora na notranjih mejah schengenskega območja.

Sprejetje tega dogovora bi Slovenijo obremenilo tako materialno kot sicer, tako kot za druge evropske države pa bi tudi za Slovenijo pomenil zaton, je še poudaril.

Dodal je, da vse več držav odstopa od te deklaracije. Kot prve so to storile ZDA in Madžarska, odstopajo tudi slovenske sosede, to je že storila Avstrija, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je povedala, da dogovora ne bo nikoli podpisala. Velika verjetnost je, da bo odstopila tudi Italija, je dejal poslanec SDS-a.

Poudarjanje tega, da nas dogovor ne zavezuje, je po njegovih besedah zavajanje. Drži sicer, da držav pravno ne zavezuje, jih pa zavezuje politično, je poudaril.

Dogovor, katerega pripravo je Slovenija podprla, sicer po navedbah slovenskega zunanjega ministrstva poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike. Je pravno nezavezujoč dokument in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih. Decembra bo v Marakešu sprejet z aklamacijo in ne s podpisom.