Vodila sta jih slovenski finančni minister Dušan Mramor in namestnik ruskega finančnega ministra Sergej Kolotuhin. Stranema je uspelo uskladiti načela in menjalni tečaj klirinškega dolarja, ki naj bi znašal 0,625 ameriškega dolarja za klirinški dolar, tako da naj bi Rusija Sloveniji izplačala slabih 130 milijonov dolarjev.

V kakšni obliki bo dolg povrnjen?
V kakšni obliki bo ta dolg povrnjen, po besedah finančnega ministra Mramorja še ni mogoče govoriti, ker gre za sporazum zaupne narave. Zdaj ga morata uskladiti še vladi obeh držav in če ne bosta imeli večjih pripomb, ga čaka še ratifikacija v obeh parlamentih. Mramor je povedal, da so se v Sloveniji že oblikovali konzorciji podjetij, ki želijo tudi v okviru poplačila tega dolga prodreti na ruski trg ali sodelovati pri uvozu blaga in storitev iz Rusije. Sporazum, ki naj bi ga podpisali vladi, bo namreč po navedbah Radia Slovenija vseboval načela povečanja blagovne menjave med državama, za katero sta si državi zadali cilj, da bi kar najhitreje dosegla milijardo dolarjev.

Dogovor o vračilu dolga
Potem ko so države naslednice nekdanjega SFRJ-ja septembra letos z Rusijo, ki je po razpadu SZ-ja nase prevzela plačilo sovjetskega dolga, podpisale memorandum o vračilu klirinškega dolga državam naslednicam, so se med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami in Rusijo začela dvostranska pogajanja.

Ministra tudi o konkretnih naložbah v gospodarstvo
Po besedah ministra Mramorja sta z ruskim kolegom Aleksejem Kudrinom poskušala identificirati možnosti za slovenske naložbe v Rusiji. "Ker smo imeli spisek slovenskih podjetij, ki bi želela vlagati v Rusiji, smo poskušali tudi ugotoviti, kakšne bi bile možne prepreke za to in kako bi te prepreke odpravili," je še dejal minister.

S Kudrinom sta identificirala tudi nekatere želje ruske strani za naložbe v Sloveniji. Po Mramorjevih besedah se ruska stran zanima predvsem za naložbe v energetski sektor. "Se pravi da bi bili oni kot lastniki ali solastniki recimo elektrarne ali česa podobnega," je še
pojasnil.