Vedno več je starejših in vedno večja je potreba po dolgotrajni oskrbi, ker se javna mreža ni širila, država podeljuje koncesije. To pa pomeni skoraj 30 odstotkov dražjo namestitev za uporabnike, saj koncesionarji zaračunajo tudi investicijo. Po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi bodo dolgotrajno oskrbo izvajali tudi zasebniki.

"Skrbi nas vključevanje zasebnikov zunaj javne mreže, brez koncesije," ne skriva nestrinjanja Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS-ja. "Prav bi bilo, da se tu zasebniki vključujejo v javni sistem na osnovi podeljene koncesije, ne samo na osnovi prejetega dovoljenja za delo," meni Mlakar.

Tudi v Srebrni niti Biserka Marolt Meden opozarja, da skrb za starejše ne sme biti pridobitna dejavnost. Zasebnik predvsem deluje na osnovi dobička in krči stroške, kjer je mogoče, tudi pri kadrih in prehrani, in cena bo gotovo višja. Ljudje ne bodo mogli plačevati storitev, ki jih bodo morali doplačevati, je dejala.

Zdravstveni del je poravnan iz zdravstvene blagajne, stanovalci plačujejo tako imenovani hotelski del, zato so cene tako različne. Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije meni, da bi bilo "nujno, da bi bila cena za uporabnika enaka, razliko pa naj pokrije proračun ali sklad za dolgotrajno oskrbo".

Cene stanovanjskega dela v domovih so namreč različne, lahko bi rekli tržne. Tudi Alenka Forte z ministrstva za zdravje pravi: "Zakon o dolgotrajni oskrbi tega ne obravnava. Mi govorimo o stebru nove socialne varnosti. Mi se ne ukvarjamo s stanarinami."

Preverja se torej zgolj, ali so kompetentni za izvajanje dejavnosti. "Brez dovoljenja za delo nekdo ne bo mogel kar tako izvajati dejavnosti," dodaja Forte. Starejše torej skrbi, da bo prostor v domu mogoče najti le pri zasebnikih, ti pa bodo samovoljno navili ceno do skrajnosti.