Odbor DZ-ja za pravosodje je po več kot tri ure trajajoči predstavitvi in razpravi kandidatko za pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan podprl z devetimi glasovi za in petimi proti. V izjavi za medije po zaslišanju je ministrska kandidatka potrdila, da ima že izbrane državne sekretarje, a o imenih ne želi govoriti, dokler ne bodo kandidati tudi potrjeni na vladi. Kot kandidata, ki naj bi zasedla stolčke državnih sekretarjev na pravosodnem ministrstvu, se sicer omenjata nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in Gregor Strojin. Slednji je to funkcijo opravljal že v vladi Marjana Šarca.

"Zagotavljanje vladavine prava je visoko na lestvici prioritet slovenskih državljank in državljanov," je Dominika Švarc Pipan dejala v uvodu predstavitve pred matičnim odborom in poudarila, da je kot pravnica, političarka, državljanka in – če bo izvoljena na to mesto – tudi kot ministrica zavezana varovanju in uresničevanju tega načela. Vladavina prava je po njenih besedah ključna za odnos državnih oblasti do državljank in državljanov, pa tudi za razmerja med državljani samimi. Ob tem je poudarila skrb za dostojanstvo, človekove pravice in enake možnosti vseh, da uresničujejo potenciale.

Po besedah kandidatke za ministrico je vladavina prava v Sloveniji zadnje čase pred resno preizkušnjo, "v kateri pravo in pravosodni sistem vse bolj postajata razumljena kot gola obrt ali celo kot orodje, da ne rečem orožje, za doseganje parcialnih interesov in medsebojnega obračunavanja". "Želim si, da bi iz takšne družbe in države ustvarili in okrepili Slovenijo, ki bo za vsakogar resnično zrela pravna država in zato tudi pravična družba," je dejala.

V zadnjih dveh letih se je po njenih besedah vladalo z odloki, ustavno sodišče je "kot po tekočem traku" razveljavljalo vladne odločitve in po ustavi neodvisne institucije so bile podvržene močnim političnim pritiskom. "Zlasti po teh zadnjih dveh letih je zavezanost resnični vsebinski in moralni vladavini prava nujna za okrepitev zaupanja v slovenski družbi," je poudarila. Pot do tega vidi v doslednem upoštevanju in spoštovanju vseh institucij in gradnikov ter deležnikov v pravosodnem sistemu. "Hkrati pa tudi od njih samih pa tudi od nas, politikov, neumorno pričakujemo in terjamo, da se pri svojem delu vselej zavedajo, da pravo in pravosodni sistem, predpisi in postopki, niso nekaj, kar je ločeno od človeka ali celo nad njim, temveč da imajo pred očmi vselej svoje ključno poslanstvo – skrb za človeka," je dejala Dominika Švarc Pipan.

Prizadevanja za zmanjšanje in odpravo političnega vpliva

Dotaknila se je tudi zagotavljanja učinkovitosti, transparentnosti in dostopnosti pravosodja. "S tem je seveda neogibno povezano zaupanje ljudi v pravosodne institucije. To se z leti izboljšuje, vendar še vedno ni na zavidljivi ravni," je dejala. Opozorila je, da v Sloveniji v zadnjem letu ugotavljamo upad skupnega števila rešenih zadev na praktično vseh področjih. Ob tem je navedla, da se sicer povprečni čas reševanja zadev od leta 2016 skrajšuje. Pri kazenskih postopkih se je število nerešenih zadev v zadnjem letu povečalo, podaljšalo pa se je tudi povprečno trajanje kazenskega postopka na okrožnih sodiščih.

Kot ocenjuje Dominika Švarc Pipan, na dojemanje splošnega ugleda sodstva v javnosti v veliki meri vplivajo posamični odmevni primeri, zlasti na področju kazenskih postopkov. "Ti seveda ne odražajo celote vseh raznovrstnih postopkov, zlasti nimajo povezave s civilnimi postopki, a kljub temu nesorazmerno in po mojem mnenju do določene mere tudi popačeno vplivajo na negativni javni vtis glede delovanja sodstva kot celote," je dejala. Dodala je, da s tem ne želi minimizirati težav zaupanja ljudi v pravosodje. "Za krepitev tega zaupanja smo odgovorni vsi – tako stroka in deležniki v pravosodju kot tudi politiki," je poudarila. Kot ključno pri povrnitvi zaupanja v pravosodni sistem vidi tudi minimiziranje oziroma odpravo političnega vplivanja na pravosodje in popolno odpravo političnega vpliva na delovanje neodvisnih in avtonomnih pravosodnih institucij.

Opozorila glede zadrževanja imenovanj državnih tožilcev

Med nujne spremembe je kandidatka za ministrico uvrstila tiste, ki so potrebne zaradi implementacije odločb ustavnega sodišča, sodb mednarodnih sodišč ali pa evropskih direktiv in jih večinoma napoveduje že za prvo leto mandata. Med temi so zakon o varstvu osebnih podatkov, zakon o zaščiti žvižgačev, novela kazenskega zakonika, novela zakona o prekrških in novela stečajnega zakona, novela zakona o sodnem svetu, pri kateri se rok za odpravo neskladnosti z ustavo izteče oktobra, in novelo zakona o kolektivnih tožbah. Med prednostne naloge Dominika Švarc Pipan uvršča odpravo blokade imenovanja državnih tožilcev na vladi.

Napovedala je, da bo v primeru imenovanja v čim krajšem času pregledala vse predloge za imenovanje na to mesto, ki jih vlada v odhodu ni obravnavala. "Pri tem gre za popolnoma nedopustno, z vidika sodobne demokracije in vrednot vladavine prava zavržno prakso, ki je pustošila tožilske vrste in delovala odvračalno na vse potencialne kandidatke in kandidate, ki bi se želeli spopasti z izzivi tega zelo zahtevnega in tudi za pravosodje in vladavino prava ter državljanke in državljane pomembnega poklica," je dejala. Namerno zadrževanje gradiv brez kakršne koli formalne odločitve, ki bi kandidatom dala vsaj možnost pravnega varstva, je po njeni oceni izraz skrajno zaničljivega odnosa do institucij, ki skrbijo za uresničevanje vladavine prava. Ob tem je napovedala tudi spremembe nekaterih drugih posegov v delovanje tožilstva, ki jih ocenjuje kot sporne, okrepiti pa želi tudi sodelovanje med tožilstvom in policijo v predkazenskem postopku.

"Ena od prioritet mojega mandata bo tudi vzpostavitev učinkovitejšega sistema odvzema in upravljanja premoženja nezakonitega izvora," je napovedala. Ker ocenjuje, da je to eno od pomembnejših orodij uspešnega pregona storilcev kaznivih dejanj, si bo prizadevala za vzpostavitev podlage in ustanovitev organa s pristojnostmi na teh področjih. Na področju kaznovalnega prava je po oceni kandidatke treba urediti tudi področje zaščite mladoletnikov in otrok, ki je po njeni oceni v Sloveniji še vedno nezadostna.

Ministrstvo bo po besedah Dominike Švarc Pipan nadaljevalo gradnjo moškega zapora v Dobrunjah in ženskega na Igu, napoveduje pa tudi "odločnejši pristop" k pripravi prenovljenega zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki bi naslovil tudi vprašanje ustreznosti plačila kandidatov za pravosodne policiste. Med ukrepi za reševanje stanja, ki presegajo en mandat, pa je med drugim naštela projekt prenove sodne mreže, odpravo političnega vpliva pri imenovanju sodnikov in prenovo sistema pravniškega državnega izpita, pa tudi nov zakon o kazenskem postopku.

"V koaliciji želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi"

Vprašanja članic in članov odbora so se med drugim nanašala na neodvisnost in informatizacijo sodstva, pa tudi na napoved koalicije, da bo odpravila prekrškovne in kazenske postopke, ki so bili sproženi zoper posameznike v času covida-19.

Poslanec SDS-a Dejan Kaloh je kandidatko v svojem sklopu vprašanj vprašal, ali se ji zdi napoved o opustitvi vseh prekrškovnih in kazenskih postopkov, ki so bili proti posameznikom sproženi zaradi kršitev proticovidnih ukrepov, zakonita in legitimna. V odgovoru je Dominika Švarc Pipan spomnila, da se je koalicija zavezala tudi k varovanju pravice do protesta in javnega izražanja mnenja. Glede zahteve, da protestniki povrnejo stroške varovanja javnih zbiranj, se je navezala na oceno evropske komisarke Sveta Evrope za človekove pravice, ki je opozorila, da je takšna zahteva nezdružljiva tako z mednarodnimi obveznostmi Slovenije glede človekovih pravic kot tudi s slovensko zakonodajo.

Splošno gledano, Dominika Švarc Pipan ocenjuje, da se je treba problematike lotiti sistemsko, saj so "bili ljudje množično kaznovani na podlagi nepravičnih in represivnih vladnih ukrepov". Poudarila je, da vsi vladni odloki niso bili po svoji vsebini spoznani kot neustavni. "Ampak, kar v koaliciji želimo, je odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi in tako ne nazadnje okrepiti legitimnost sistema za boj proti epidemijam v prihodnosti, če bo do tega prišlo," je dejala.

"Seveda ne skušamo poslati sporočila, da v epidemiji niso možni omejevalni ukrepi, da za kršitev ukrepov niso možne globe in sankcije. Kar pa smo v tedanji opoziciji ves čas poudarjali in kar poudarjamo v koaliciji tudi sedaj, pa je, da morajo biti prekrški jasno določno in predvidljivo opredeljeni vnaprej v skladu z zakonodajo, na podlagi zakona, sorazmerno z nevarnostjo, ki jo skušajo preprečevati in tudi sankcije moraj biti jasno vnaprej predvidene," je dejala in ocenila, da je bila ključna težava ta, da je med prebivalstvom vladal občutek, da na tem področju vlada popoln kaos. Kot je dejala, bi morali v tem kontekstu pripraviti splošen zakon o odpravi nepravičnih kaznovanj za prekrške glede covidnih ukrepov. Ustaviti bi bilo treba nedokončane postopke in izvajanje izterjave glob, je ocenila. Ob tem bo treba zagotoviti izbris vseh kaznovanj iz evidenc in spisov in povrniti že plačane globe in postopke, je poudarila.

Na Kalohovo vprašanje, ali se ji zdi, da so nekatere nevladne organizacije v zadnjem času presegle obseg svojih pristojnosti, je Dominika Švarc Pipan dejala, da bi moralo biti politike in državne funkcionarje pošteno sram, ker nevladne organizacije opravljajo številne naloge, ki bi jih morala opravljati država, tudi vprašanje ozaveščanja ljudi o njihovih temeljnih pravicah. "Kar se tiče civilne družbe, se sprašujete, ali se nam zdi v redu, da civilnodružbene organizacije, nevladne organizacije in celo posamezniki sodelujejo pri ozaveščanju ljudi o njihovih pravicah. Da, absolutno," je poudarila.

Kaloh je kandidatko za pravosodno ministrico vprašal tudi glede njenega sodelovanja s pisarno, ki je zagovarjala vojnega zločinca Radovana Karađića. Odgovorila je, da bi si želela, da bi tisti, ki to izpostavljajo v javnosti, preverili dejstva. Poudarila je, da pri omenjeni pisarni nikoli ni bila zaposlena. "Mene zmrazi, ko slišim, da se vprašanje obrambe zagovorništva v kazenskem postopku, pa bodisi gre za majhno tatvino, vojne zločine, terorizem ali bančni kriminal, dojema kot nekaj nepoštenega in problematičnega. Obramba je ključni del poštenega sojenja in samo kazenski postopki, kjer ima obdolženec zagotovljeno kvalitetno, pravično in pošteno obrambo, so tudi v svojem izidu lahko legitimni," je poudarila in dodala, da gre za časten poklic. "Sicer se lahko vrnemo v čase, ko so rekli vse na vrbe ali pa samo vrv na vrat brez sodnih postopkov," je opozorila.

Pravnica z izkušnjami v mednarodnih institucijah

Sorodna novica Dominika Švarc Pipan: Nož v hrbet iz lastnih vrst

Podpredsednica SD-ja Dominika Švarc Pipan je leta 2003 diplomirala na ljubljanski pravni fakulteti, leta 2011 pa doktorirala iz politologije na fakulteti za družbene vede. Med drugim je bila strokovna sodelavka na Meddržavnem sodišču OZN-a in odvetnica na pritožbenem oddelku Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanjega SFRJ-ja. Med letoma 2018 in 2020 je bila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje, danes vodi podjetje za pravno in poslovno svetovanje.

Njena kandidatura za pravosodno ministrico je prah dvigovala že na začetku maja, ko imena kandidatov za ministrice in ministre še niso bila javno znana. Na navedbe, da naj bi se o ministrski funkciji pogovarjala mimo stranke, se je odzvala na družbenem omrežju Facebook, kjer je očitke zavrnila. Ob tem je navedla, da so to lažne informacije, ki jih pripisuje nekaterim strankarskim kolegom. Kot druga potencialna kandidatka za to ministrsko mesto se je takrat omenjala druga podpredsednica stranke Andreja Katič.