Predlogi sledijo analizi Inštituta za socialno varstvo, ki je pokazala, da je nova socialna zakonodaja najbolj prizadela potencialne prejemnike varstvenega dodatka, osebe po 65. letu starosti in enostarševske družine.

Prehodno obdobje do vknjižbe
Zelo veliko starejših se je odpovedovalo varstvenemu dodatku zaradi vknjižbe premoženja oziroma obremenitve premoženja po njihovi smrti, zato bodo na ministrstvu predlagali drugačno ureditev v zakonu o dedovanju, in sicer tako, da bi bili prejemniki za določeno obdobje prejemanja varstvenega dodatka iz tega sistema izvzeti glede na določeno število prejemov varstvenega dodatka, pojasnjuje Dominkuš. Zdajšnja ureditev predvideva takojšnjo vknjižbo države v nepremičnino preminulega prejemnika.

O višini dodatka za enostarševske družine Dominkuš ni hotel govoriti konkretno, dejal je le, da bo »vsekakor zvišan v tolikšni meri, da se bo stanje bistveno izboljšalo«.

Marsikdaj zdrava pamet odpove
"Glede nove socialne zakonodaje marsikdaj zdrava pamet odpove, čeprav je vse po zakonu," pa je kritiko socialne zakonodaje, o kateri je danes tekla beseda na posvetu v državnem svetu, strnil Miran Kerin iz Skupnosti Centrov za socialno delo.

Odločb centrov za socialno delo (CSD) ne razumejo niti ljudje s fakultetami, upoštevajo se dohodninske odločbe za predpreteklo leto, odločbe so tudi predolge, napisane so na sedmih staneh, medtem ko Finci odločbo izdajo na enem papirju, dvostransko stiskanem, je našteval Kerin. Zavzel se je, da se subvencije za najemnine za stanovanja izvzamejo iz izvršbe, saj se zdaj dogaja, da jih zaradi blokade računov upravičencev njihovi stanodajalci ne prejmejo.

Otroci vzdržujejo brezposelne starše
Kerin je opozoril tudi na primer otroka, ki vzdružuje oba brezposelna starša, ob tem pa se njegovo delo prek napotnic upošteva v dohodek cele družine, čeprav so po zakonu starši tisti, ki vzdržujejo otroke.

Odločbe izpljune informacijski sistem, in ne socialni delavec
»Odločb ne izdajajo socialni delavci, ampak informacijski sistem,« pa je opozoril Matjaž Remic z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, socialni delavci pa nimajo možnosti popraviti nezakonitih odločb zaradi pogosto napačnih podatkov v skoraj 50 uradnih evidencah, na podlagi katerih jih izdajajo.

Brez štipendij letos 34 tisoč dijakov
Do socialne zakonodaje so bili kritični tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), saj je v letu 2012 kar 75 tisoč polnoletnih dijakov in študentov ter 28 tisoč mladoletnih dijakov ostalo brez otroških dodatkov. V letu 2013 pa jih bo brez otroških dodatkov ostalo še 34 tisoč dijakov, je opozorila Janja Hren iz ŠOS-a. Predlagajo, da se državne štipendije izvzamejo iz sistema socialnih varstvenih prejemkov. Pogosto se dogaja, da zaradi študentskega dela starejšega otroka njegov brat ali sestra prejmeta nižji otroški dodatek.

Izdelati novo oceno minimalnih stroškov
Goran Lukić iz Zveze samostojnih sindikatov Slovenije je dejal, da se je kar 16.100 starejših odreklo varstvenemu dodatku, da ne bi ostalo brez nepremičnine, saj je to edino, kar imajo. Pozval je, da se v fokusne skupine, na podlagi katerih socialna stroka meri svoje učinke, povabijo tudi uporabnike oziroma upravičence socialnih transferjev, kar se do zdaj ni dogajalo. Pozval je k izdelavi nove ocene minimalnih življenjskih stroškov, ki je bila narejena v letu 2009 in je znašala 385 evrov, po uveljavitvi Zujfa pa je v realnosti padla na kar 260 evrov.

Uporabniki ne znajo izpolniti vlog
Sendi Murgel iz Skupnosti CSD-jev je opozorila, da uporabniki ne znajo izpolniti vlog. Zavzela se je za manj administriranja, saj socialnim delavcem primanjkuje časa za delo z uporabniki. Ugotovila je, da so zlorabe sistema še vedno mogoče, čeprav v manjšem obsegu, kot je to bilo pred začetkom izvajanja socialne zakonodaje v letu 2012. Po njenem mnenju bi bilo dobro poenotiti določbe in vse pravice zajeti v enem zakonu, saj si zdaj nekatere odločbe med sabo nasprotujejo, zato ni enake obravnave. To je še posebej opaziti pri ugotavljanju dohodkov in premoženja, kar je po njenem mnenju treba spremeniti.

»V zakonodaji je veliko nejasnosti, tudi navodila ministrstva se nenehno spreminjajo!« je opozorila Sendi Murgel.

Skoraj petino Slovencev ogroža revščina
Predsednik državnega sveta Mitja Bervar je dejal, da se je v letu 2012 zmanjšalo izplačevanje pomoči kar za 102 milijona evrov v primerjavi z letom 2011, za deset odstotkov pa se je zmanjšalo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. »Skoraj petino Slovencev ogroža revščine, in ta delež se povečuje,« opozarja Bervar.