Po oceni predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića se je v lanskem letu zgodilo veliko dobrih stvari za sodstvo in za državljane, tudi rezultati poslovanja za lani so dobri. "Lanskega sodnega leta ne bom prodajal kot uspešnice, kar pa ne pomeni, da ni bilo uspešno," je poudaril na novinarski konferenci ob otvoritvi novega sodnega leta.

Spomnil je, da je vrhovno sodišče lani intenzivno sodelovalo pri številnih zakonskih predlogih, med katerimi je izpostavil načrtovane spremembe sodniške zakonodaje in uvedbo enovitega sodnika. "Kot kaže se ta zakonodajni postopek sedaj nekako zaključuje. Obetamo si, da bodo spremembe sodniške zakonodaje v prvi polovici leta v zakonodajnem postopku. To bi bil velik dosežek, ker sodstvo nujno potrebuje enovitega sodnika," je poudaril.

Nadgradili so tudi časovne standarde, tako da ti zdaj niso določeni le za posamezne postopke, ampak tudi za posamezne faze postopkov. Aktivno pa so si prizadevali tudi za izboljšanje stanja na področju družinskega sodstva in duševnega zdravja ter se aktivno vključevali v iskanje rešitev na področju kazenskega in upravnega prava.

Med prednostnimi nalogami elektronsko poslovanje

Med prednostnimi področji letošnjega leta je izpostavil digitalizacijo in elektronsko poslovanje in učinkovitejše izvajanje sodne uprave v povezavi s pričakovanimi spremembami sodniške zakonodaje in uvedbo enovitega sodnika.

Elektronsko poslovanje je po njegovi oceni neka nuja sodobnega časa. "Tem trendom mora slediti tudi vrhovno sodišče. V ospredju so seveda elektronsko vročanje, elektronsko vlaganje in pa elektronski spis," je navedel.

Nepogrešljiv del poslovanja sodstva pa je tudi sodna uprava, ki predstavlja most med sodnikom in javnostjo.

"Sodna uprava pomeni, da imajo predsedniki sodišč številne pristojnosti in na voljo tudi dovolj širok nabor sodno upravnih ukrepov, da lahko prispevajo k bolj učinkovitemu delovanju sodišč," je izpostavil Đorđević. Dodal je, da na vrhovnem sodišču zagovarjajo stopnjevit pristop pri reševanju zadev.

Tradicionalne prireditve Otvoritev sodnega leta 2025 so se udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah, ministrica za pravosodje Andreja Katič in predsednica odbora za pravosodje Lena Grgurevič.

Častni gost je bil prvi predsednik Kasacijskega sodišča Francije Christophe Soulard, ki je med drugim spregovoril o strategiji njihovega sodišča za prihodnja leta, načinu reševanja zadev in ukrepih za boljše obvladovanje visokega pripada zadev na Kasacijskem sodišču Francije, pa tudi o dolžini sodnih odločb in sodnih vlog.

Sodišča v reševanje lani prejela skoraj 830 tisoč zadev

Lani so sodišča v reševanje prejela več kot 829.000 zadev, medtem ko so jih rešila nekaj več kot 825.000. Za razliko od prejšnjih let, ko se je število prejetih zadev zmanjševalo, so sodišča lani v reševanje prejela za pet odstotkov več pomembnejših zadev kot v letu 2023. Število rešenih pomembnejših zadev se je povišalo za odstotek, medtem ko se je povprečno trajanje postopka v pomembnejših zadevah skrajšalo za 0,2 meseca, torej na 8,5 meseca. Število nerešenih pomembnejših zadev pa se je nekoliko povečalo, kar je med drugim posledica nekaterih novih pristojnosti sodišč.

Pripad ostalih zadev, ki jih je neprimerno več kot pomembnejših, pa sodišča obvladujejo in jih rešujejo hitro, saj so v povprečju rešene prej kot v enem mesecu, znižuje pa se tudi povprečna starost nerešenih zadev. Sodstvo je v zvezi s temi zadevami v preteklosti že izvedlo uspešne reforme na področju informatizacije in organizacije delovnega procesa.

Od leta 2012 se stalno zmanjšuje število sodnikov na število prebivalcev

Od leta 2012 se ves čas zmanjšuje tudi število sodnikov na 100.000 prebivalcev, lani je bilo prav tako manj sodnega osebja kot leto poprej. Zmanjševanje skupnega števila sodnikov se bo sicer po oceni vrhovnega sodišča ustavilo, po eni strani zaradi pomanjkanja sodnega osebja in s tem neustrezne podpore sodnikom, po drugi strani pa zaradi novih pristojnosti sodišč.

Število sodnikov se zmanjšuje, vendar je Slovenija še naprej v evropskem vrhu po številu sodnikov na sto tisoč prebivalcev, navaja Radio Slovenija. V sodstvu opozarjajo, da je kritična meja dosežena in da se bodo ob nadaljnjem kadrovskem pomanjkanju začeli podaljševati časi za reševanje zadev.

Lani so omogočili elektronsko vlaganje v zapuščinskih postopkih, prav tako so sodišča začela elektronsko poslovati v družinskih zadevah, kar je pomembna pridobitev tudi za stranke in ostale udeležence postopka, ki lahko svoje vloge in listine vlagajo elektronsko na portalu eSodstvo. Poleg tega so lani omogočili elektronsko vlaganje predlogov za dopustitev revizije na vrhovno sodišče in elektronsko poslovanje v postopkih po zakonu o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Vse širše v uporabi je tudi sistem za pretvorbo govora v tekst z uporabo umetne inteligence, ki je na voljo vsem sodiščem. Uporablja se za izdelavo prepisov zaslišanj in pripravo sodnih pisanj.

Đorđeviću bo prenehal mandat predsednika vrhovnega sodišča

Če je Đorđević lani ob odprtju sodnega leta poudaril pomen neodvisnosti sodstva, pa ga je sklenil z opozorili o rušenju pravnega reda, nespoštovanju odločitev in diskreditaciji sodišč. Sodniki in drugi pravosodni funkcionarji so bili namreč tarča groženj, pojavili so se tudi pozivi k nasilju.

Novo sodno leto bo tudi v znamenju iskanja novega predsednika vrhovnega sodišča. Miodrag Đorđević bo dopolnil 70 let in mu bo po zakonu o sodniški službi ta prenehala. Da zaradi tega ne bo mogel dokončati šestletnega mandata, je bilo jasno že ob njegovem imenovanju. Sodni svet je že odločil o objavi razpisa za novega predsednika vrhovnega sodišča.