Sodstvo in politika najboljše rešitve za večjo učinkovitost sodstva iščeta že od leta 2017, bolj intenzivno pa zadnja tri leta. "V sodstvu vidimo dolgoročno rešitev za izboljšanje učinkovitosti predvsem v reformi mreže sodišč z dokončno oz. končno vzpostavitvijo enotnega sodnega okrožja in uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika," je za Radio Slovenija pojasnil predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević.

"Prvi cilj je to, da človek, ki svojo pravico išče na sodišču, do te pride v približno enakem času ne glede na to, ali je v Ljubljani ali v Lendavi," je poudarila pravosodna ministrica Andreja Katič. Sveženj nove sodniške zakonodaje namreč predvideva tudi ukrep, po katerem bi bili sodniki različnih sodišč bolj enakomerno obremenjeni, kar bi pomenilo približno enako hitro odločanje.

Pomisleki lokalnih skupnosti in sodniškega društva

Ker ne bo več okrajnih sodišč, so spremembam v preteklosti nasprotovali v nekaterih lokalnih skupnostih, a ministrica zagotavlja, da bo imel vsak posameznik tudi v prihodnje dostop do sodišč. "Sedanja okrajna sodišča bodo postale zunanje enote okrožnih sodišč," je pojasnila.

Pomisleke imajo v sodniškem društvu. Kot opozarjajo, gre za reformo, ki bo zagotovo prinesla nekaj zastoja pri delu sodišč. Vprašanje je, kako bodo predsedniki sodišč različno zahtevne zadeve, ki so zdaj okrajne in okrožne pristojnosti, razporejali med sodnike, ki bodo po novem vsi okrožni.

Zato sodniško društvo opozarja pred nepotrebnim hitenjem, saj so zadeve na mizi že dolgo. Danes se bodo z ministrico za pravosodje o tem pogovarjali člani sodnega sveta.