Novi kazenski zakonik, ki so ga poslanci sprejeli s 47 glasovi za in nobenim proti, uvaja številne novosti, med drugim dosmrtni zapor za najhujša kazniva dejanja genocida, vojnih hudodelstev, hudodelstva zoper človečnost, pa tudi za dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katere je zagrožena tridesetletna zaporna kazen.

Novost je tudi vzpostavitev evidence storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Register bo na voljo vsem ustanovam in društvom, ki se ukvarjajo z učenjem, vzgojo ali varstvom otrok in mladoletnikov.

Kazenski zakonik po novem loči med umorom in ubojem, pri čemer je uboj opredeljen kot odvzem življenja brez oteževalnih okoliščin.

Več pravic delavcem
Prav tako novi kazenski zakonik poudarja nekatere pravice delavcev. Tako je nova oblika kaznivega dejanja preprečevanje delodajalcev, da bi delavke v času zaposlitve zanosile, ali prisiljevanje ob sklenitvi delovnega razmerja, da ne bodo imele otrok. Tudi šikaniranje na delovnem mestu, t. i. mobing, bo sankcionirano z do tremi leti zapora.

Humanitarno delo namesto zapora
Za nekatera kazniva dejanja je predvidena možnost prestajanja kazni s humanitarnim delom oziroma z delom v korist lokalnih skupnosti. Na ta način se bo lahko izvršila siceršnja zaporna kazen do dveh let.

Prav tako je uvedena novost v zvezi z zastaranjem, saj je opuščeno razlikovanje med relativnim in absolutnim zastaranjem, je pojasnil minister za pravosodje Lovro Šturm.

Branje novega zakonika brez opozicje
Poslanci SD-ja, Zaresa in LDS-a so že pred torkovo drugo obravnavo dejali, da ne sprejemajo odgovornosti za neprimeren postopek sprejetja in vsebino zakonika. Zaradi tega je državni zbor drugo in tretje branje novega zakonika opravil brez njih. Ker niso bila sprejeta njihova dopolnila, so glasovanje obstruirali tudi poslanci Lipe.

Opozicija je že dolgo opozarjala, da predlogu nasprotuje večina stroke, na preudarnost pri sprejemanju zakonika pa je opozoril tudi predsednik republike Danilo Türk.

Odvetniške tarife po novem določene z zakonom
Poslanci pa so potrdili tudi novelo zakona o odvetništvu in novelo zakona o sodiščih. Z novelo zakona o odvetništvu odvetniških tarif ne bo več določala odvetniška zbornica, ampak bodo te določene z zakonom. Minister za pravosodje Lovro Šturm je pojasnil, da bo nagrade odvetnikom po novem sicer določal zakon, a bo tako kot do zdaj mogoč tudi drugačen dogovor med odvetnikom in stranko. V Odvetniški zbornici Slovenije zakonu o odvetništvu in o odvetniški tarifi nasprotujejo.