V dokumentu, objavljenem na spletnem portalu Politikis, je med sklepi zapisano, da Komisija za preprečevanje korupcije poročila ni izdala na eksplicitni pravni podlagi. Poleg tega piše tudi, da je komisija preverjala premoženjsko stanje zavezancev tudi za obdobje, za katerega tega ne bi smela storiti, in da ni sledila zakonski obveznosti obveščanja obravnavanih oseb o svojih ugotovitvah.

Kos je pojasnil, da je dokument nedokončan prvi osnutek njegove analize poročila KPK-ja. Analizo je izdelal, ker se mu je kot nekdanjemu predsedniku KPK-ja po burnih razpravah zdelo pametno in smiselno pogledati, kakšne so bile procesne predpostavke za izdajo poročila.

"Gre za strokovni članek"
Povedal je, da naročnika njegove analize ni in da gre za strokovni članek, ki je namenjen strokovni razpravi. Analiza ni bila še nikjer objavljena, osnutek pa je verjetno eden izmed strokovnjakov, s katerimi se je posvetoval o pravilnosti svojih ugotovitev, posredoval medijem.

Analizo je zdaj že končal, trenutno pa je v recenziji ene izmed slovenskih strokovnih revij. Ali in kako se objavljeni osnutek analize razlikuje od končne različice, ni želel povedati. "Ko bo objavljena končna verzija dokumenta z vsemi utemeljitvami, se bomo lahko pogovarjali o vsebini dokumenta, do takrat pa so to deloma zgrešene interpretacije, delno pa nepopolne, nedokončane interpretacije, ki jih je težko utemeljiti," je dodal.

Odziv Janše na Twitterju
Predsednik SDS-a Janez Janša je v nedeljo na Twitterju zapisal: "Šokantno priznanje. Za D Kosa poročilo KPK sicer nezakonito, a je imelo dobre posledice. Cilj opravičuje sredstva."

KPK: Sodišča potrdila zakonitost
Medtem pa v komisiji, ki jo vodi Goran Klemenčič, pravijo, da so sodišča različnih stopenj do zdaj izdala šest sodb oziroma sklepov ter v njih potrdila zakonitost postopka. Po njihovih besedah bi bilo zelo skrb vzbujajoče, če bi se izkazalo, da oseba, ki je bila več let na čelu KPK-ja in ki na tej podlagi še vedno zaseda funkcije v mednarodnem okolju, "svetuje osebam, ki jih je pred časom po uradni dolžnosti nadzirala z vidika protikorupcijske zakonodaje, vključno z nadzorom premoženjskega stanja".

Virant bi komisiji dal več pristojnosti
O delu KPK-ja je tekla beseda tudi v državnem zboru. Vinko Gorenak (SDS) je namreč v poslanskem vprašanju notranjemu ministru Gregorju Virantu opozoril, da je KPK ena izmed institucij, nad katerimi ni nobenega pravega nadzora. Virant se s tem ni strinjal in je dodal, da je nadzor mogoč prek upravnega spora. Bi pa bilo po njegovem prepričanju zakonodajo na tem področju mogoče še izboljšati.

Strinja se, da bi bilo treba bolj natančno določiti sodni nadzor nad delom KPK-ja. Na drugi strani bi Virant komisiji dal še večje pristojnosti, ko gre za preverjanje premoženjskega stanja predsednikov strank. Pri tem bi ji omogočil, da bi lahko pogledala tudi v račune in premoženje družinskih članov predsednikov strank kot tudi v njihove račune v tujini.