Višje sodišče je ugotovilo, da postavitev kipa in poimenovanje mestnega parka ne posegata v pravice svojcev do pietete niti v osebnostne pravice in druge človekove pravice.

Sodišče je tako dopustilo poimenovanje parka in postavitev spomenika ter navedlo, da bi odstranitev kipa odvzela legitimno pravico izražanja spoštovanja in odnosa tistemu delu javnosti, ki je Drnovška cenila, spoštovala in ki želi gojiti spomin nanj.

Kot so še zapisali, se je sodišče v svoji sodbi ekstenzivno opredelilo do vseh pravnih vprašanj in dilem ter vanjo vključilo primerjalno in tujo sodno prakso. Med drugim pa je tudi ugotovilo in zapisalo, da so Drnovška njegovo udejstvovanje in ravnanje po prenehanju funkcij ter dodatna duhovna in pisateljska dejavnost po koncu politične kariere kot državnika dokončno ustoličili na položaju "absolutno javne osebe par excellence".

Drnovškov sin Jaša se je pritožil
Doprsni kip dolgoletnega slovenskega premierja in nekdanjega predsednika republike Janeza Drnovška so v Zagorju odkrili avgusta 2008 kljub opozorilu takratnega predsednika države Danila Türka, naj upoštevajo želje svojcev, ki so pozivali k premišljeni uporabi Drnovškovega imena. A občina tega ni upoštevala, zato se je Drnovškov sin Jaša pritožil.

Po pritožbi zoper občino Zagorje je trboveljsko sodišče na I. stopnji razsodilo, da se morata iz mestnega parka v 15 dneh odstraniti Drnovškov kip, iz naziva parka pa njegovo ime. Na sodbo se je nato pritožila Občina Zagorje ob Savi, višje sodišče pa je razveljavilo sodbo sodišča I. stopnje in pritožbi tožene stranke Občine Zagorje ob Savi glede odstranitve kipa in poimenovanja mestnega parka v celoti ugodilo.