Drnovšek je pojasnil, da se je za podpis zakona, ki mu ga je po sprejemu v DZ-ju poslal njegov predsednik France Cukjati, odločil, ker ni imel pravnih možnosti za zavrnitev podpisa.

V skladu z ustavo in s parlamentarnim poslovnikom mora namreč predsednik države zakon razen izjem podpisati osmi dan po njegovem sprejetju.

"Pobudo naj vloži Hanžek"
Po Drnovškovih besedah se za uvedbo postopka za oceno ustavnosti zakona, ki bo po njegovem zelo znižal demokratične in etične standarde, ni odločil, saj kot predsednik za to ni zadolžen. Drnovšek predlaga, naj pobudo predlaga ombudsman Matjaž Hanžek, ki naj bi bil za to najbolj pristojen.

Premier Janez Janša je zadovoljen, da se je predsednik odločil ostati znotraj pravnih okvirov, saj ustava ne predvideva veta predsednika republike, razen če zakon ne bi bil sprejet po predpisanem postopku.

Drnovšek je predtem v nekaterih slovenskih medijih izrazil razmišljanje, da novele zakona o azilu sploh ne bo podpisal. Kot je pojasnil, gre država z zakonom korak nazaj, saj se bodo znižale pravice tistih, ki prosijo za azil.

Mnenje iz državnega zbora
V državnem zboru so pred Drnovškovim podpisom zakona dejali, da bi z zavrnitvijo podpisa predsednik države kršil ustavo: "Ustava ne daje predsedniku republike v zvezi z razglasitvijo zakona nobenih dodatnih pooblastil. Gre za njegovo ustavno dolžnost. Predsednik republike je dolžan zakon razglasiti v osmih dneh po njegovem sprejetju. Če tega ne stori, krši ustavo."

Pravila zakonodajnega postopka
V mnenju še pojasnjujejo, da je s sprejetjem zakona zakonodajni postopek končan, če ni vložena zahteva državnega sveta za ponovno odločanje ali zahteva za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Da sprejet zakon postane veljaven, mora biti razglašen in objavljen. Ustava določa, da zakone razglaša predsednik republike, objavljajo pa se v državnem uradnem glasilu. Zakon začne veljati petnajsti dan po njegovi objavi, če ni v njem drugače določeno. Brez akta razglasitve in objave zakon ne začne veljati.

Možnost ustavne obtožbe
Ustava predvideva možnost obtožbe predsednika republike pred ustavnim sodiščem, če pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali če huje krši zakon. To pomeni, da se državni zbor lahko odloči tudi za obtožbo, kar pa je skrajna možnost, za katero bi se odločil, le če ne bi bilo mogoče najti nobene druge ustavno skladne rešitve položaja, ki bi nastal z zavrnitvijo razglasitve sprejetega zakona, so še sporočili iz državnega zbora.