Borut Pahor (SD), Gregor Golobič (Zares) in Katarina Kresal (LDS) so si bili edini v tem, da smo dediči nekdnjega predsednika Janeza Drnovška vsi državljani, da je treba ponuditi jasno alternativo sedanji vladi, pa tudi glede tega, da se je treba boriti proti gospodarskemu kriminalu.

Drnovšek je bil nasprotnik blokovske delitve
Kot je poudarila Katarina Kresal, so najpomembnejša dediščina, ki jo je zapustil Drnovšek, vrednote, kakršne so svobodomiselnost, odprtost za drugačnost in zmožnost za dialog. Gregor Golobič je ob tem dejal tudi, da Drnovšek ni bil vodja levosredinskega ali kakega drugega bloka, saj je bil načeloma proti blokovski delitvi političnega prostora.

V zvezi s tem sta Golobiču pritrdila tudi politična analitika Vlado Miheljak in Matej Makarovič, ki je poudaril, da Drnovšek ni bil kak tipičen LDS-ovec, zaradi česar si ga nihče ne more lastiti.

Po mnenju Boruta Pahorja je bila vloga Drnovška predvsem v tem, da je bil preudaren in strpen, imel pa je tudi jasno vizijo. Naloga teh, ki izzivajo sedanjo koalicijo, je po mnenju Pahorja enaka, namreč povedati ljudem, za kaj se zavzemajo, in pokazati, da njihov cilj ni le priti na oblast.

Ravotežje med tekmovalnostjo in sodelovanjem
Kot je poudaril Borut Pahor, je za sedanjo vlado značilno nesoglasje v koaliciji, zaradi česar se mu zi zelo pomembno, da bi tri stranke na levici kljub tekmovanju uspele ohraniti mostove, ki bi omogočili, da bodo sodelovale tudi po volitvah. S tem se je strinjal Gregor Golobič, ki je kot bistveno ocenil sposobnost strank, da se znajo med sabo pogovarjati. Tudi Katarina Kresal je v zvezi s tem dejala, da si želi sodelovanja na levici in vanj verjame. O prestopu Mitje Gasparija k SD-ju je dejala, da ne goji nobene zamere.

Glede možnosti velike koalicije je Borut Pahor ocenil, da to ni posebej verjetno, bilo pa bi tudi slabo za državo. Gregor Golobič je poudaril, da je že zdaj jasno, katere stranke si delijo vrednote do te mere, da bi lahko sodelovale.

Skupni cilj: Alternativa vladi
Voditelji levice so se prav tako strinjali s tem, da je treba pripraviti alternativo sedanji vladi Janeza Janše. Borut Pahor je sicer poudaril, da ni bil vselej kritik Janeza Janše, da pa se je ta v tem času vrnil predaleč na stare tirnice. Gregor Golobič meni, da je v zadnjih letih slovenska politična scena postala zelo zaprta, širša javnost ni bila pripuščena k odločanju, pod vprašaj pa so bile postavljene tudi vrednote, kot je suverenost medijev in puščanje gospodarstvu, "da diha". Vlada je zgrešila cilj, ki je v tem, da gre Sloveniji vsako leto bolje. LDS pa želi doseči prav to, je poudarila Kresalova in kot eno izmed nalog omenila vzpon Slovenije med pet najbolj razvitih evropskih držav.

Proti gospodarskemu kriminalu se je treba boriti ves čas
Analitik Danilo Slivnik je voditelje levice ob koncu opozoril tudi na to, da bodo morali zavzeti stališče do t. i. tajkunov oziroma gospodarskega kriminala. V zvezi s tem je Gregor Golobič dejal, da so tajkuni proizvod sedanje vlade, ki premoženje deli na netransparenten način. Katarina Kresal je poudarila, da je treba gospodarski kriminal preganjati ves čas, ne le pred volitvami. Tudi Borut Pahor glede tega meni, da je naloga vlade, da z vsemi insitutcijami deluje proti gospodarskemu kriminalu.

Gledalci, ki so v anketi odločali o tem, komu bi zaupali vodenje levice, so največ, 38 odstotkov glasov, namenili Gegorju Golobiču. Drugi je bil Borut Pahor s 35 odstotki, Katarini Kresal pa bi to nalogo zaupalo 27 odstotkov gledalcev.

E. S.