69 odstotkov mladih drogo prvič poskusi iz radovednosti, zavest o škodljivosti drog med mladimi Slovenci je nižja od zavesti mladih ljudi v drugih evropskih državah, poleg tega pa slovenski dijaki ocenjujejo, da je droga zanje lahdostopna.

Večje število kaznivih dejanj
V zadnjih desetih letih se je močno povečalo število kaznivih dejanj in prekrškov, povezanih z drogami, največ pa jih je v koprski občini, je na začetku šestega poslanskega večera v Kopru problematiko drog v Sloveniji povzel poslanec v DZ-ju Dorijan Maršič.

Prav zato je v Koper povabil direktorja urada za droge Milana Kreka, ki je med drugim predstavil cilje in naloge resolucije o nacionalnem programu na področju drog med leti 2004 in 2009. Občinstvo pa je v diskusiji izpostavilo predvsem pomen preventivnega delovanja na omenjenem področju in problem ponovne socializacije ozdravljenih odvisnikov.

Problem stigmatizacije odvisnikov
Resolucija o nacionalnem programu na področju drog med leti 2004 in 2009 je trenutno v postopku sprejemanja v državnem zboru, med problemi, ki jih poskuša reševati, pa je Krek izpostavil slab informacijski sistem, majhno podporo programom na državni in lokalni ravni ter stigmatizacijo uporabnikov drog in njihovo izključenost iz družbe.

Zato so temeljni principi nacionalnega programa na področju drog uravnotežen pristop vseh strok, ki se ukvarjajo z odvisniki, od zdravstva do sociale in kriminalistike. Probleme drog je po Krekovih besedah nujno reševati multidisciplinarno, ob tem pa je treba upoštevati človekove pravice uporabnikov in neuporabnikov drog.

Upoštevati globalnost problema
"Dejstvo, da je nekdo uporabnik drog, ne sme biti razlog za izgubo vseh pravic v družbi," je poudaril Krek in pojasnil, da nekdo, ki je bolan, svojih pravic zaradi tega ne izgubi. Poleg tega je treba pri problematiki drog po njegovih besedah upoštevati tudi globalnost problema, saj se z drogami srečujejo države po vsem svetu.

Med cilji nacionalnega programa na področju drog je Krek izpostavil zagotavljanje enakovredne obravnave omenjene problematike in usklajevanje različnih dejavnosti na lokalni ravni ter njihovo koordinacijo na nacionalni ravni. Dobro koordinacijsko mrežo potrebujemo tudi med programi za odvajanje od drog, meni Krek, saj je zdaj skoraj nemogoče prehajati med različnimi programi. Poleg tega je pomembno tudi obvladovanje zlorabe sintetičnih drog, kar lahko dosežemo z zgodnjim odkrivanjem zlorab in posebnimi standardi na plesnih zabavah, je prepričan Krek.

Urad za droge pod okrilje ministrstva
V nacionalnem programu je zapisan tudi razvoj kakovostnega izobraževanja strokovnjakov in neprestano evalviranje izobraževalnih programov. Resolucija prinaša tudi nekaj novosti na področju kaznovane politike, med katerimi je Krek izpostavil večjo zaščito šolskih otrok in okolja, v katerem živijo. Na koncu predstavitve omenjenega dokumenta je Krek poudaril še razvoj civilne družbe in nevladnih organizacij ter pojasnil delovanje urada za droge, ki izpod vladnega okrilja prehaja pod okrilje ministrstva za zdravje.

V diskusiji so izpostavili tudi stigmatizacijo uporabnikov drog, kar je eden od osnovnih problemov delovnih organizacij. Po njegovem mnenju so namreč uporabniki še bolj stigmatizirani, ker ne morejo dobiti službe. Zato je po njegovih besedah od zdravljenja pomembnejša preventiva, s čimer so se strinjali tudi drugi udeleženci. Vendar pa morata za to po Krekovih besedah skrbeti tudi družina in lokalna skupnost. Slednja mora otrokom ponuditi programe za kakovostno preživljanje prostega časa, pri družini pa so pomembni vsi, od najmlajših do dedkov, trdi Kek.

Do vrnitve le korak
Udeleženci poslanskega večera so večkrat poudarili tudi ponovno integracijo ozdravljenih odvisnikov v družbo, saj je po besedah sežanskega občinskega svetnika Rudija Pečarja pri človeku, ki je po zdravljenju prepuščen samemu sebi, korak do ponovne zasvojenosti zelo majhen.

Enega od udeležencev je tudi zanimalo, kdaj bodo v Sloveniji začeli uvajati varne sobe za zasvojence, drugemu pa se zdijo pristopi preprečevanja zlorabe drog z varnimi sobami, iglomati in ogledi metadonskih klinik za osnovnošolce nasprotujoči. Krek jima je odgovoril, da se s projektom varnih sob pri nas nekatere organizacije že intenzivno ukvarjajo, ob tem pa poudaril, da sobe ne smejo biti namenjene le "fiksanju," ampak morajo v njih zasvojencem ponuditi čim več koristnih informacij.

Povezava z alkoholizmom
Izpostavljeno je bilo tudi dejstvo, da je nacionalni program popolnoma zaobšel legalne droge in ob tem navedel podatek, da 75 odstotkov odvisnikov prihaja iz družin, v katerih so prisotni problemi z alkoholom. S tem bo program po njegovih besedah porezal le vršičke, korenin pa se ne bo niti dotaknil. Krek je ob tem izrazil upanje, da bodo probleme legalnih in ilegalnih drog združili v naslednjem nacionalnem programu med letoma 2009 in 2010.