Če je v 1. delu intervjuja minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj spregovoril o svojem imenovanju, dogajanju v DeSUS-u, črpanju evropskih sredstev in o občinah, je v 2. delu razčlenjeval trenutno najbolj vročo temo na področju lokalne samouprave in regionalne politike: pokrajine. Ob koncu pogovora je beseda tekla še o glavnem mestu in (ne)združljivosti poslanske in županske funkcije.

Na zadnjem posvetu strateškega sveta za decentralizacijo ste govorili o 3-8 pokrajinah, na katere naj bi razdelili Slovenijo. Takrat ste dejali, da upate, da bo odločitev sprejeta kmalu. Od tri do osem predstavlja kar velik razpon. H kateremu številu se torej bolj nagibate?
Vprašanj o številu pokrajin dobivam na dan vsaj od tri do osem (smeh). Kar mene zaposluje pri razmišljanju o pokrajinah, niti ni njihovo število, ki se mi ne zdi tako pomembno. Strinjam se s strateškim svetom, da potrebujemo močne pokrajine. Bolj kot razvojna komponenta pokrajin me skrbi to, kako doseči, da se bodo ljudje lahko identificirali s pokrajinami, da se bodo čutili pripadnike pokrajini. Tukaj naletimo na težavo, saj to zahteva majhne pokrajine, kar je nasprotno z željo, da bi bile močne. Problematika ni tako enostavna, da bi lahko rekli, imeli bomo pet pokrajin in to je to. Če ne bomo izpolnili obeh kriterijev, bodo pokrajine postale prej cokla kot gonilo razvoja.

Ne glede na to, katero izmed mogočih števil med 3 in 8 bo na koncu izbrano, boste morali določenim županom večjih mest pojasniti, da ne bodo imeli svoje pokrajine. Se ne bojite njihovega nerazumevanja in protestov, navsezadnje je predlagano število pokrajin v mandatu prejšnje vlade naraščalo tudi zaradi tega. Kako torej nameravate prepričati župane?
Z župani se bom pogovarjal o namenu, vsebini pokrajin in predvsem o času, za katerega jih ustanavljamo. To ni čas starejših razdelitev Slovenije, čeprav se te ideje rade pojavljajo, ampak 21. stoletje. Pokrajine tudi ne bomo vezali na kohezijsko politiko, ki bo lahko sčasoma tudi usahnila, pokrajine pa bodo ostale, saj so ustavna kategorija in ne statistične regije, kot jih imamo zdaj. Župane bom sicer težko prepričal, a če bodo ugotovili, da gremo v smeri modernizacije lokalne samouprave, lokalne demokracije, in če bodo ugotovili, da ne gremo v smeri, kdo bo koliko dobil in zakaj je sosed dobil več kot nekdo drug, lahko iz tega sklepajo, h kateri številki pokrajin se nagibam. Ne k tisti, ki bo vsakemu nekaj dala, ampak k tisti, ki ne bo dala nikomur ničesar.

Menite, da bi z nižjim številom pokrajin ponudili priložnost, da se razvijejo tudi manj razviti deli Slovenije?
Seveda. Ravno v tem je smisel večjih pokrajin z večjo ekonomsko močjo. A to izključuje drug poudarek, torej identifikacijo prebivalcev s pokrajino. Ta subpokrajinska ureditev, o kateri več razmišljam kot o številu pokrajin, je tista kritična točka. Ob tem je pomembno tudi povezovanje znotraj pokrajine. Razdelitev in ureditev bosta namreč morali biti takšni, da bosta odgovorili na vaše vprašanje. Pomemben je enakomeren razvoj znotraj pokrajine.

Pred kratkim ste napovedali, da bodo v pokrajinah prihodnje leto že izvedene volitve. Kdaj naj bi bila torej že pripravljena zakonodaja? Ali že iščete soglasje koalicije?
S koalicijo smo se že pogovarjali, nismo pa se še usklajevali. Prihodnji teden bo usklajevanje pri predsedniku in koaliciji. Moj namen, da se držim te časovnice, izhaja iz tega, da časa nimam ravno veliko. Ne morem se ukvarjati s pokrajinami dve ali tri leta in izgubljati čas tam, kjer se bo morda izkazalo, da problematika ni rešljiva. Najprej moramo doseči soglasje, nato zbrati mnenja opozicije, županov in drugih akterjev, tudi ljudi. Potem pa bomo morali pogledati, ali je naš predlog dober ali ne. Pogovarjam se tudi s tujimi strokovnjaki in zbiram informacije, saj se pri nas s problematiko pokrajin vrsto let ukvarja eno in isto število ljudi in ni novih idej. Stališča so znana. Zdaj je treba pogledati, kakšna je politična volja, in če bomo v to debato šli racionalno, če se bomo pogovarjali o koristih države in ne o drugih koristih, potem trdim, da je ta datum dosegljiv. Drugo leto bi tako lahko volili v pokrajinske svete istočasno kot v občinske svete.

Več o pokrajinah v priloženih videih.

Glede na to, da smo spregovorili o manj razvitih regijah, se velja ustaviti še pri Pomurju, ki mu je vlada pred kratkim priskočila na pomoč s posebnim zakonom. Kot Pomurec in član vlade verjetno podpirate omenjeni zakon. Se vam ne zdi, da bi lahko med krizo, ki ji še ni videti konca, podoben zakon kot Pomurje zahtevala tudi kakšna druga regija, denimo, Bela Krajina?
Vlada je bila v sredo na obisku v Pomurju in ogledali smo si posamezne dosežke Pomurcev, kar bi morda kakšnega obiskovalca privedlo na misel, da je v Pomurju vse lepo. A ni res, saj je Pomurje problematična pokrajina z najnižjim BDP-jem, ki znaša približno 66 odstotkov slovenskega povprečja, 30 odstotkov manjšo dodano vrednostjo in tako dalje. To so podatki, ki so alarmantni, po stečaju Mure in Pomurke pa so postali tako težavni, da je morala vlada intervenirati z zakonom. Zakon bo pogasil nastali položaj, ni pa to zakon, ki bi ga lahko implementirali na vsako problematično področje. Strinjam se, da Bela Krajina ni v bistveno boljšem položaju kot Pomurje, kar so izrazili tudi župani in županja v protestnem pismu in zahtevali podobno obravnavo. Vendar vlada ne more intervenirati na vsakem težavnem področju, ker potem bi za štiri petine Slovenije morali sprejeti interventne zakone. Položaj želimo razrešiti s sistemskim zakonom. A Pomurje je imelo tako nizko štartno osnovo, da smo morali priskočiti na pomoč in pomagati pokrajini, da se približa slovenskemu povprečju ter z novimi ukrepi za regionalni razvoj začne na vsaj približno enaki osnovi kot drugi deli Slovenije.

Kaj menite o zakonu o glavnem mestu? Se pripravljajo kakšne dopolnitve?
K zakonu o glavnem mestu smo predlagali določene spremembe in dopolnitve, ki so zdaj v drugi obravnavi v državnem zboru. Glavno mesto opravlja posebne funkcije v državi, pomembno je tudi z državnega vidika. V zakonu smo predvideli okoli 16 milijonov evrov dodatnih sredstev za metropolo. Menim, da je dobro, da se te stvari urejajo, da glavno mesto dobi tudi finančna sredstva za pristojnosti, ki jih ima, in naloge, ki jih opravlja.

Poslanci na zadnji seji niso podprli predloga o nerazdružljivosti županske in poslanske funkcije. Kakšno je vaše mnenj o tem?
To je zelo kompleksno vprašanje, kar se je pokazalo tudi na glasovanju. Predlog je namreč bil koalicijsko usklajen, a ni dobil podpore v parlamentu - to je težava, s katero se srečujemo. V parlamentu je namreč veliko županov in na to gledam na dva načina – poslanci-župani dodajajo odločitvam kakovost s svojim znanjem o implementaciji zakonodaje na terenu, po drugi strani pa so pomisleki predvsem institucionalne narave. Če je parlament sprejel tako odločitev, ne morem drugače, kot da se z njo strinjam, tako da se veselim nadaljnjega dela z župani tudi v parlamentu.