V Društvu novinarjev Slovenije menijo, da je v zakonskem predlogu, ki je bil v javni razpravi do srede, nujna večja državna podpora, saj se mediji spopadajo z odlivom občinstva in krizami. Hkrati so javnosti na voljo številni brezplačni viri in informacije, ob tem pa tudi dezinformacije, so dodali.

Sorodna novica "Medijski zakon mora podpreti javni medij, pa tudi okolje, v katerem lahko uspevajo zasebni mediji"

Po predlogu bi ohranili projektni način financiranja medijev prek razpisov, o katerih odloča komisija. A to po mnenju društva ni niti sistemsko niti vsebinsko nevtralno. Predlog tako v primerjavi z obstoječo zakonodajo ne prinaša pričakovanega napredka, so presodili. Ministrstvu predlagajo, da uvede dejanske sheme državnih pomoči novinarjem oziroma njihovi produkciji, ob tem pa naj zagotovi ustrezna sredstva, kar pomeni vsaj 15 milijonov evrov letno.

Ker vpis v razvid medijev ne bo več pogoj za opravljanje dejavnosti in torej ne bo več obvezen, se sprašujejo, kakšen smisel ima razširjanje nabora podatkov o lastništvu, če bo vpis odvisen le od dobre volje medija. Po mnenju društva mora biti vpis v razvid obvezen ali vsaj pogoj za dostop do sredstev državnih pomoči. Tudi za medije, ki prejemajo druga javna sredstva, denimo lokalni mediji, mora biti vpis v razvid obvezen. Razvid bo imel smisel, če bo v njem vpisanih 99 odstotkov vseh medijev, so opozorili.

Sorodna novica Ministrica Vrečko poudarila pomen naprednosti in transparentnosti v medijski zakonodaji

Zaščita novinarjev je potrebna, posvetovalno telo pa ne

Ob tem, da zadnje letno poročilo Evropske komisije o stanju pravne države Slovenijo poziva k dodatnim prizadevanjem za zaščito novinarjev, se sprašujejo, zakaj predlog ne vzpostavlja ukrepov za zaščito novinarjev, zlasti na spletu.

V povezavi s predlagano ustanovitvijo nacionalnega sveta za medije ugotavljajo, da novo neprofesionalno posvetovalno telo ni potrebno. Poleg tega način njegovega imenovanja ne zagotavlja njegove neodvisnosti, saj predvideva, da bi člane sveta na predlog vlade imenoval DZ, so kritični. Podobno meni Sindikat novinarjev Slovenije.

Ta meni, da predlagani način financiranja medijev ni najustreznejši, merila zanj pa so preohlapna. Hkrati pogrešajo merila, kot so urejeni pogoji dela, zmanjševanje prekarnosti, spodbujanje kolektivnega dogovarjanja in socialnega dialoga ter sklenjene kolektivne pogodbe. Namesto spodbujanja zagonskih podjetij pa bi bilo treba po njihovem mnenju spodbujati notranje odkupe in medijske zadruge.

Preozka definicija medija

Definicija medija se jim zdi preozka. Mediji namreč niso zgolj prenašalci informacij, prav tako imajo večjo vlogo novinarji in novinarstvo. Novinar deluje v javnem interesu in presega nalogo obveščanja. Regulacija bi morala medije postaviti v službo javnosti, poudarjajo.

Predlagane določbe glede koncentracije medijev pa po njihovih ugotovitvah ne rešujejo aktualnih razmer, ampak legalizirajo problematično obstoječe stanje, ko se isti članki pojavljajo v več tiskanih in spletnih izdajah in tako širijo isti glas.