Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simona Maljevca je vse, kar spremembe prinašajo, to, da lahko istospolni partnerji kandidirajo za posvojitev otroka. Pri samem postopku posvojitve pa se vedno izhaja iz posameznega otroka, za katerega se iščejo najprimernejši starši, je zagotovil.

Tistim z bojaznijo, da spremembe odpirajo vrata istospolnim partnerjem tudi pri oploditvi z biomedicinsko pomočjo, je odgovoril, da se spremembe tega vprašanja ne dotikajo v nobeni točki.

Pričakovano so za spremembe glasovali člani odbora iz koalicije, proti pa člani iz SDS-a in NSi-ja. Poslanci bodo sicer vnovič odločali o spremembah na izredni seji v torek.

V praksi se te rešitve že izvajajo

V razpravi na odboru je Sara Žibrat iz poslanske skupine Svoboda vprašala državne svetnike, ali vedo, da spremembe le še formalno odpravljajo diskriminacijo istospolnih partnerjev, medtem ko se v praksi te rešitve že izvajajo.

Člani odbora, ki spremembam nasprotujejo, pa so med drugim spomnili na referenduma iz let 2012 in 2015, na katerih so se državljani izrekli proti takšnim rešitvam. Aleksander Reberšek iz NSi-ja je menil, da tokratnih sprememb ne bi smeli sprejemati po hitrem postopku, ki izključuje široko razpravo.

Alenka Helbl iz SDS-a je medtem poudarila, da posvojitev otroka ni temeljna človekova pravica. "Mi ne gremo prek pravice očeta in matere," je dodala.

V koaliciji so po drugi strani poudarjali nujnost sprememb, ki sledijo ustavni odločbi, objavljeni julija. Poudarili pa so tudi nedopustnost razpisa referenduma o obravnavani vsebini. V skladu z 90. členom ustave namreč referenduma med drugim ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Po besedah poslanca Levice Milana Jakopoviča je zdajšnja družbena stvarnost drugačna kot v preteklosti, saj istospolna oseba že lahko posvoji biološkega otroka svojega partnerja v istospolni partnerski zvezi. Ob opozorilih, da istospolna partnerja po naravnih zakonitostih ne moreta imeti skupnega biološkega otroka, pa je spomnil, da tudi nekateri raznospolni partnerji ne morejo imeti otrok, kar pa še ne pomeni, da otroka ne morejo posvojiti.

Ustavna prepoved diskriminacije

Spremembe družinskega zakonika je vlada pripravila na podlagi dveh ustavnih odločb, po katerih je ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in da istospolna partnerja v formalni partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije.

Kljub temu so državni svetniki izglasovali veto. Koalicija Za otroke gre! pa je v DZ vložila pobudo za razpis zakonodajnega referenduma.