Praktična mednarodna vaja civilne zaščite SIQUAKE2020 je bila zaradi epidemije covida-19 z lanskega leta prestavljena na letos. Predvidoma jo bodo izvedli na začetku julija, osredotočena pa bo na operativno delovanje in usklajevanje na terenu, tudi z mednarodnimi ekipami, je na novinarski konferenci povedal generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But. Na vaji je namreč predvideno sodelovanje reševalnih enot iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije in Slovenije. Vaja bo potekala ob predpostavki močnega potresa v osrednji Sloveniji.

Sorodna novica Potres: Tresla bi se gora, rodila bi se panika?

Podobno izhodišče, in sicer močan potres v Ljubljani in okolici v dopoldanskem času, bo imela tudi enodnevna teoretična vaja v prvi polovici marca. Po scenariju vaje bo zaradi posledic potresa več mrtvih, ranjenih in zasutih pod ruševinami, na različnih koncih mesta bodo izbruhnili požari, porušene bodo telefonske in spletne komunikacije. Vajo bodo ocenjevali inšpektorji inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vodstvo vaje pa bo v 30 dneh pripravilo končno analizo vaje.

Z vajami sicer, kot je pojasnil But, preverjajo ustreznost rešitev v načrtih zaščite in reševanja, usklajenost sodelovanja vseh deležnikov in pripravljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki bi sodelovale. Na podlagi ugotovitev analiz dopolnjujejo načrte. "Vsaka vaja ugotovi kakšno pomanjkljivost, kakšno nedoslednost, kakšno vrzel, ki jo nato dopolnimo z rešitvijo v naslednji različici načrta," je še dodal.

Kako pa naj ravnajo prebivalci?

Napotki za prebivalce za ravnanje ob potresu so v obliki zgibank za odrasle in otroke objavljeni na vladnih spletnih straneh. Za informiranje o ravnanju ob potresu so pripravili tudi aplikacijo za pametne telefone, didaktične igrice in knjižico za otroke Ježek Snežek in potres. Na voljo je tudi informacijska platforma POTROG, ki omogoča oceno stanja v primeru potresa glede na potresno odpornost posamezne stavbe.

Slovenija je sicer država s srednjo potresno nevarnostjo. Kot je pojasnil But, so lahko zaradi razmeroma plitvih žarišč učinki potresov zelo veliki, čeprav magnitude ne dosegajo zelo velikih vrednosti. Po karti potresne intenzitete pas večje potresne nevarnosti pokriva več kot polovico države. Karta je izdelana za povratno dobo 475 let, kar ustreza 90 odstotkom verjetnosti, da vrednosti na karti v 50 letih ne bodo presežene, prikazuje pa stopnjo pričakovanih potresnih učinkov na ljudi, predmete, zgradbe in naravo.

Za potresno odporno projektiranje se, kot je povedal But, uporablja karta projektnega pospeška tal za trdna tla za povratno dobo 475 let, ki je uradna karta potresne nevarnosti Slovenije. Na njej izstopajo tri območja z največjo potresno nevarnostjo. To so območja zahodne Slovenije, Ljubljane in okolice ter Brežic, na katerih živi približno polovica prebivalcev.

Letos na državni ravni načrtujejo tudi teoretično vajo preverjanja zaščitnih ukrepov ob jedrski nesreči in simulacijsko vajo preverjanja odziva na pojav afriške prašičje kuge.