Gradbeno dovoljenje za kmetijski objekt Marka Jakliča nad Polhovim Gradcem je pravnomočno, v ponedeljek je investitor prosil za ponovni priklop elektrike.

O vlogi inšpekcija še ni odločila, ker postopek še ni zaključen, poudarja ministrstvo za okolje, Jaklič pa državo obtožuje upravnega in davčnega terorizma nad svojimi ljudmi.

Poslovnež Marko Jaklič še danes trdi, da je zgolj izvedel rekonstrukcijo 150 let stare gorske kmetije. "Potrebovali smo 12 let za pridobitev vseh papirjev. Se vam zdi to normalno? Najhuje je, da se to ne dogaja samo nam, ki smo bili na izpostavljenih funkcijah, ampak tudi popolnoma neznanim ljudem - v tem času se je name obrnilo ogromno ljudi s podobnimi zgodbami," je za oddajo Tarča zatrdil Marko Jaklič.

Že deset let v boju z državo
Dolgotrajna bitka Jakliča z državo se je začela leta 2005, ko mu je inšpektor naložil odstranitev nelegalno postavljenih delov objekta. Ministrstvo za okolje je nato odločbo odpravilo zaradi nerešenega vprašanja dejanskega poteka parcelne meje v naravi in s tem povezane lokacije objektov. In to je bil še začetek postopkov neuspešnega rušenja, ki se je končal s spremembo občinskega načrta pred dvema letoma, ki takšno gradnjo dovoljuje. Zdaj je bilo Jakliču izdano tudi gradbeno dovoljenje.

Inšpektor bo Jakliča še obiskal
Inšpekcijski postopek pa še ni zaključen. "Gradbeni inšpektor bo po uradni dolžnosti opravil kontrolni ogled na kraju samem ter preveril, ali so glede na izdano gradbeno dovoljenje z dne 10. 11. 2015 izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršilnega postopka (rušenja, op. p.)," pojasnjujejo na ministrstvu za okolje.

Premalo inšpektorjev za obravnavo vseh prijav
Primer Jaklič je le eden v seriji odmevnih primerov črne gradnje, s katerimi se številni državljani srečujejo dnevno. Inšpektorat za okolje in prostor vodi trenutno 3.767 postopkov. Od teh je na dan 12. 11. 2015 skupaj 209 pravnomočnih odločitev glede nedovoljenih gradenj. Gradbenih inšpektorjev je vsega 69 za celotno državo. "Iz navedenih številk je razvidno, da je nemogoče voditi vse inšpekcijske postopke na področju gradbene inšpekcije hkrati in v zakonsko predpisanih rokih, kakor tudi, da je fizično nemogoče zagotoviti ažurno obravnavo vseh prijav, ki jih inšpektorat prejme na področju gradbene inšpekcije," so v letnem poročilu zapisali inšpektorji.

"Če bi po naših predpisih gradili faraoni, še zdaj ne bi stala nobena piramida"
Na drugi strani se s težavami pri birokraciji srečujejo tako posamezniki kot podjetja. "Če bi po naših predpisih gradili faraoni, še zdaj ne bi stala nobena piramida," je do birokratskih ovir in pravne zmešnjave kritičen Tomi Ilijaš, lastnik in prvi mož novogoriškega računalniškega podjetja Arctur. Pred letom dni so za superračunalniški center na stečajni dražbi kupili kompleks propadlega Mebla A + A.

Naivno so verjeli, da je industrijska hala, ki je bila v uporabi od leta 1970, potrebna le minimalne obnove in da bodo formalnosti in dela opravljeni v nekaj tednih. A so do zdaj v projekt vložili že na tisoče evrov, celo za vodovarstveno študijo in zasnovo novega cestnega priključka, do letošnjega poletja pa pridobili šele gradbeno dovoljenje za prenovo fasade. "Samo letos smo za usklajevanja, pogajanja in dogovarjanja z uradniki porabili dragocenih 475 ur," pove Ilijaš, ki najbolj obžaluje, da ne morejo širiti dejavnosti in zaposlovati. Celotna naložba je sicer vredna dobre 4 milijone evrov, del sredstev bo prispevala tudi država, če bo projekt pod streho pravočasno.

Jure Brankovič, Tarča