Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki ga je DZ prejšnji četrtek sprejel s 47 glasovi za in 25 proti, med drugim prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno. Znova podaljšuje obdobje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni ter omejuje višino nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, ki po novi ureditvi ne bo smela biti višja od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače.

Sorodna novica Zdravstveni interventni zakon sprejet s 47 glasovi za in 25 proti

Ti dve rešitvi sta zmotili predstavnike delodajalcev v DS-ju, ki so predlagali odložilni veto. "Podaljšanje bolniške odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 dni bo ponovno in dodatno obremenilo slovensko gospodarstvo, ki je trenutno izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, gospodarskemu ohlajanju, visoki inflaciji, visokim cenam energije in posledicam avgustovskih poplav," je dejal vodja interesne skupine delodajalcev Jože Smole. Kot je dodal, bo to pomenilo veliko povečanje stroškov za gospodarstvo, po prvih ocenah skoraj 80 milijonov evrov.

Smole: Številne nove dajatve, napovedujejo se dodatne

Po navedbah delodajalcev ne drži, da skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila plače v breme delodajalcev zmanjšuje odgovornost delodajalca za delavce v smislu varnosti in zdravja pri delu, kar naj bi vplivalo na zviševanje absentizma. Kot je dejal Smole, so le trije odstotki bolezni posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni, zato je toliko bolj nelogično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katero niso niti odgovorni niti nanj nimajo vpliva.
Poudaril je še, da so se slovenska podjetja v zadnjem času že obremenila s številnimi novimi oziroma višjimi dajatvami, nadaljujejo pa se tudi nenehne napovedi o uvedbi dodatnih finančnih in administrativnih bremen.

Predstavniki delodajalcev nasprotujejo tudi novi omejitvi višine nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. To je po njihovi oceni neutemeljeno in med prejemnike nadomestila vnaša neenakost z vidika razmerja med vplačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila.

Smole je še opozoril, da se o omenjenih rešitvah predlagatelj prehodno ni ne posvetoval, še manj pa uskladil s predstavniki gospodarstva, ki ga bodo sprejete rešitve prizadele v bistveni meri.

Ministrica: Absentizem vpliva na stabilnost blagajne

Na ministrstvu za zdravje pa vztrajajo, da razlogov za veto državnega sveta ni. Kot je dejala ministrica Valentina Prevolnik Rupel, absentizem vpliva na zagotavljanje stabilnosti delovanja zdravstvene blagajne in virov za zagotavljanje pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja.

Sorodna novica Tatjana Mlakar (ZZZS): Premalo časa za informacijsko pripravo na nov zdravstveni prispevek

Po njenih besedah se moramo zavedati, da višanje stroškov za absentizem vpliva tudi na razpoložljivost drugih pravic iz zdravstvene blagajne, bodisi v zmanjšanju nabora pravic v košarici in podaljševanju čakalnih dob bodisi tako, da v pravice ni mogoče vključevati novejših zdravstvenih tehnologij. Posledice pa se odražajo tudi na razpoložljivost delovne sile, je še opozorila.

Kot je še dejala, so si v procesu priprave zakona prizadevali poiskati rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse deležnike oz. bi predstavljale najboljši kompromis. Dodala je še, da je ureditev, po kateri bodo delodajalci prejemanje bolniških nadomestil krili 30 dni, primerljiva z ureditvijo v številnih evropskih državah.

Glede omejitve višine nadomestila za bolniško odsotnost pa je opozorila, da so tudi vsa druga socialna nadomestila omejena navzgor, zato je za vzdržnost zdravstvene blagajne smiselno omejiti tudi tega. Prav tako omejitev prinaša tudi določen prihranek za delodajalce, je dejala.

Glasovanje morda že v petek

Državni zbor bo moral o zakonu glasovati znova, tokrat bo za njegovo potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. DZ bi utegnil o tem odločati že v petek, ko je predvidena izredna seja, na kateri bi obravnavali predlog sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki so ga vložili v SDS-u. O sklicu izredne seje se bo sicer kolegij predsednice DZ-ja dogovoril na sredini seji.

Video: Posnetek seje državnega sveta

Pripombe imajo tudi zdravniki in sindikati

Ne samo delodajalci, veliko pripomb na zakon imajo tudi drugi, sindikati in predvsem zdravniške organizacije, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič. Bistvene pripombe zadevajo dejstvo, da je bil zakon sprejet brez socialnega dialoga, argument nujnosti je upravičljiv le zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka, vse drugo so po oceni kritikov vrivki.

"Evropa sprejema pomoč gospodarstvu, ne pa ravno nasprotno, torej obremenitve. Ta korak je samo zato, da polnimo proračunsko luknjo v zdravstveni blagajni, popolnoma nesmiseln in nepotreben. Absentizma nikakor ne gre reševati na plečih gospodarstva," je komentiral predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Dodatna letna obremenitev znese dobrih 70 milijonov evrov.

Zdravništvo pa še vedno jezi 45. člen zakona, čeprav omiljen, ki določa začasne ukrepe v zvezi z delom zdravnikov v izrednih razmerah. "Zdravstvenim delavcem in nam zdravnikom ni treba nobenih prisilnih zakonov za to, da stopimo skupaj in skušamo delati v dobrobit vseh prebivalcev te države. To smo ne nazadnje lepo dokazali v obdobju pandemije covida-19. Tudi ob zadnjih poplavah so se nešteti zdravstveni delavci spontano odzvali," je pojasnil predsednik Fidesa Damjan Povh. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović pa: "Seveda smo zdravstveni delavci obvezani priskočiti na pomoč, se odpovedati dopustom, biti prerazporejeni, ampak če so to izredne razmere za vse v državi."