Poslanci bodo morali o noveli odločati še enkrat. Tokrat ne bo zadostovala večina prisotnih temveč večina vseh poslancev, potrebnih bo torej 46 glasov.

Predlagatelji veta menijo, da sprejeta novela ne uvaja ukrepov, ki bi vodili do skrajševanja čakalnih vrst. Novela po njihovem mnenju prav tako ne bo vodila do boljšega dostopa do zdravstvenih storitev, ampak v občutljiv in kompleksen sistem uvaja obsežne spremembe in omejitve. Te bodo močno vplivale na delo zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter delovanje javnega zdravstvenega sistema, so prepričani.

Kot je na izredni seji DS-ja dejal prvopodpisani pod predlog veta državni svetnik Marko Zidanšek, novela "ne predvidi nobenih rešitev za težave, ki jih bodo povzročili sprejeti ukrepi, med drugim zmanjšanje števila obravnav pri koncesionarjih ali v čistem zasebnem delu".

Novela je po njegovih besedah v več segmentih ustavnopravno sporna in lahko povzroči večjo škodo javnemu zdravstvenemu sistemu in bolnikom. Zidanšek je ponovil opozorila zakonodajno-pravne službe DZ o obsežnih spremembah, da bi bilo treba sprejeti nov zakon in ne novele. Meni še, da novela posega v ustavne pravice in svoboščine, kot so prepoved diskriminacije in enakost pred zakonom, pravico do zasebne lastnine, svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo.

Pri tem je posebej izpostavili člen, ki se nanaša na omejitve koncesionarjev glede porabe presežkov prihodkov nad odhodki. "Določba predstavlja močan poseg v pravico do zasebne lastnine ter svobodne gospodarske pobude," je povedal.

Vlagatelji menijo, da bi morala biti zdravstvena reforma v prvi vrsti namenjena pacientom s ciljem zagotavljanja enako dostopnega in neprekinjenega zdravstvenega varstva na podlagi obstoječih virov. "Sprejeti zakon in pristopi aktualne vlade k reševanju nastale situacije v zdravstvu, ki temeljijo na konfrontaciji z zdravniki, pa so v škodo tako zdravstvenemu sistemu, zdravstvenim delavcem kot tudi pacientom," je bil kritičen Zidanšek.

Ministrica za zdravje: "Verjamemo, da je sprejem zakona korak v pravo smer"

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da sprejeti zakon pomembno izboljšuje delovanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti in s tem ključno prispeva k zagotavljanju večje dostopnosti, kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev. Uvaja tudi boljšo regulacijo, ki bo prispevala k večji transparentnosti in učinkovitosti delovanja zdravstvene dejavnosti ter omogočila ustreznejše varstvo pravic pacientov.

"Verjamemo, da je sprejem zakona korak v pravo smer, saj prinaša številne pozitivne in težko pričakovane spremembe, ki bodo izboljšale kakovost življenja prebivalcev Slovenije," je povedala ob predstavitvi zakona.

Državni svetnik David Klobasa je v razpravi dejal, da novela prinaša nove sistemske zaplete tudi za župane, saj dodatno omejuje avtonomijo lokalnih skupnosti. Po njegovih besedah eno največjih ovir za učinkovit in pravičen zdravstveni sistem predstavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj ne plačuje opravljenih storitev.

Predlog veta je podprla tudi svetnica Jasmina Opec Vöröš, saj meni, da novela v ničemer ne bo izboljšala položaja pacienta, odpravila čakalnih dob in izboljšala delovanja zdravstvenega sistema. "Edino, kar je ta novela prinesla, je, da določeni skupini ljudi v tej državi prepoveduje, da v svojem prostem času počnejo, kar želijo," je dejala v razpravi.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je opozoril na dolge čakalne dobe na področju dermatovenerologije, novela pa bi jih zaradi zaostritve pogojev za koncesionarje in prekinitve koncesij še podaljšala.

Sorodna novica Sprejet zakon o razmejitvi zdravstva na javno in zasebno. Fides o možnosti zahteve ustavne presoje.

Proti vetu Štrukelj in Crnek

Proti vetu pa sta med drugim glasovala svetnika Branimir Štrukelj in Dejan Crnek. Štrukelj meni, da je ministrica z novelo uredila "polje goste megle in nepreglednih razmerij med zasebnim in javnim". Crnek pa je prepričan, da novela pomeni začetek sprememb, zato mora zaživeti in začeti spreminjati trenutno stanje, ki ni dobro.

Prevolnik Rupel je ob koncu razprave zavrnila številne pomisleke svetnikov. "Slišali smo številne stvari, ki ste jih našteli, ki jih zakon o zdravstveni dejavnosti ne bo uredil in res je. Čeprav je eden od temeljnih zakonov na področju zdravstva, vseeno to ni zakon, ki bi uredil vse," je dodala.

Za Fides je izglasovani veto "odgovoren odziv"

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides pozdravljajo veto državnega sveta na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Odločitev državnih svetnikov je po mnenju Fidesa razumen in odgovoren odziv na zakon, ki po njihovih besedah ne rešuje ključnih težav v zdravstvu, temveč prinaša nova tveganja za zaposlene in paciente, so sporočili.

Veto po oceni sindikata pomeni zadnjo priložnost za politiko, da se ustavi in premisli, "preden potrdi zakon, ki med zdravniško stroko, delom vlade in številnimi deležniki v zdravstvu že dolgo časa velja za škodljivega".

V odzivu so zapisali še, da se odgovornost zdaj ponovno seli na poslanke in poslance državnega zbora. Ob tem pričakujejo, da bodo poslanci priložnost za ponovni razmislek izkoristil vsebinsko in ne zgolj formalno.

Poslanci DZ-ja so na izredni seji prejšnji teden s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje javno zdravstvo od zasebnega. Novela bo zdravnikom in drugim javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogočila dodatno delo pri zasebnikih, bodo pa lahko pod določenimi pogoji delali v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih. Novelo so podprli poslanci Svobode, SD in Levice. Proti so bili poslanci NSi-ja. Poslanci SDS in nepovezani poslanci, člani stranke Demokrati, so sejo obstruirali.