Državni svetniki so bili na zadnji seji pred iztekom mandata nesklepčni glede o predloga skupine svetnikov s prvopodpisanim Branimirjem Štrukljem, ki je predlagala veto na zakon o izvrševanju proračuna. Državni svet je bil v treh poskusih glasovanja o predlogu veta na zakon o izvrševanju proračuna nesklepčen, zato je predsednik državnega sveta Blaž Kavčič sejo prekinil.

Predlagatelji veta so menili, da zakon nesistemsko, nezakonito in neskladno z ustavo ter brez dogovora s socialnimi partnerji posega v sistemske predpise in povsem na novo ureja plačno politiko. Konkretni ukrepi za zmanjšanje mase plač z zakonom za uravnoteženje javnih financ so bili po njihovi razlagi dogovorjeni za proračunski leti 2012 in 2013, ne pa tudi za proračunsko leto 2014.

Vlada po njihovem mnenju drugih sistemskih sprememb predpisov ob proračunih za prihodnji dve leti ni predlagala, pa tudi pogajanj glede spremembe politike plač v javnem sektorju v letih 2013 in 2014 ni začela.

Šušteršič svari pred posledicami zavrnitve proračuna
"Naš BDP, od katerega vsi živimo, je bil lani praktično enak kot let 2008. V tem času je masa plač v zasebnem sektorju padla skoraj za en odstotek, v javnem sektorju pa se je povečala za šest odstotkov. To je tisto nesorazmerje, ki ga želimo s proračunom popraviti," je odgovarjal finančni minister Janez Šušteršič.

Pojasnil je, da so morali predlagati dodatne ukrepe, da bi izdatke za zaposlene v javnem sektorju spravili približno v okvir tistega, kar po njihovi oceni gospodarstvo lahko financira. Zaradi dogovora, ki je razlog, da niso mogli predlagati nadaljnjega zniževanja nominalnih plač, so predlagali znižanje mase plač v višini približno petih odstotkov glede na rebalans.

"Kot vlada ne vidimo načina, kako bi lahko 46.836 ljudem, ki so v času krize izgubili službo v zasebnem sektorju, razložili, zakaj branimo maso plač, delovna mesta, standard ljudi v javnem sektorju," je še poudaril finančni minister.

Šušteršič je tudi razložil, da se o tem niso kaj dosti pogajali, saj gre po njegovih besedah za odločitev o tem, kaj je "potrebno narediti in kaj je možno narediti". Ob tem poudaril, da pa so se pripravljeni pogajati o načinu, kako izdatke za zaposlene v javnem sektorju spraviti v okvir, ki je po oceni vlade vzdržen.

Hkrati je tudi posvaril, da če zakon ne bi bil uveljavljen, bi nastala podobna situacija, kot če proračun ne bi bil sprejet, kar pomeni, da bi nastopilo začasno financiranje proračuna, ko bi lahko porabili največ eno dvanajstino sredstev, ki so bila v primerljivem obdobju porabljena v preteklem letu.

Sindikati "grozijo" z referendumom
Koordinacija sindikatov javnega sektorja se je pretekli teden preimenovala v koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja. Tako so reprezentativno sindikati v pripravah na splošno stavko, ki bo 23. januarja prihodnje leto.

Koordinacija sindikatov bo v sredo dokončno dorekla stavkovne zahteve in način izvajanja stavke. Najprej bodo poskusili z odložilnim vetom v državnem svetu, napovedali pa so tudi, da bodo sicer v DZ vložili pobudo za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna.