Interesna skupina delojemalcev je po besedah njene predstavnice Lidije Jerkič veto predlagala, ker je zakon v celoti prezrl delovnopravni vidik področja, ki ga ureja. "To se je zgodilo tudi zato, ker socialni partnerji nismo bili primerno vključeni v njegovo pripravo, naši argumenti pa niso bili slišani," je poudarila.

Zakon poleg že uveljavljenih taksiprevozov na novo uvaja najem vozila z voznikom. "Uvaja pravne podlage za prihod platform, za katere ponovno opozarjamo, da niso delodajalci, da ne zaposlujejo voznikov, posledično pa vozniki nimajo pravnega varstva," je pojasnila Jerkičeva in dodala, da pavšalne trditve, da imajo sklenjeno delovno razmerje, ne držijo.

"Z uveljavitvijo zakona na široko odpiramo vrata novi prekarizaciji, namesto da bi uredili že tako neurejeno področje taksiprevozov," je bila jasna.

Da predlagana sprememba ni ključna zgolj za taksi prevoze oz. za najem vozila z voznikom, ampak je namenjena predvsem uvajanju novih oblik mobilnosti z uporabo digitalnih tehnologij, je na seji poudaril državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok.

"Dejstvo je, da razvoj novih tehnologij v zadnjem desetletju botruje tudi področju digitalnih transformacij avtotaksiprevozov in prinaša neke novosti. Večina držav članic potnikom omogoča, da se sami odločajo med prevozi," je dejal. Na ministrstvu menijo, da tovrstni prevozi z elektronsko aplikacijo postajajo med potniki izjemno priljubljeni, saj zagotavljajo neke vrste cenovno preglednost oz. najvišjo mogočo ceno, ki bo določena vnaprej.

Taksi prevoz se bo s predlagano spremembo lahko izvajal enako kot doslej, je pojasnil. Prav tako predlog zakona po Košorokovem mnenju ne poslabšuje delovnih razmer za voznike v taksiprevozih, saj vanje sploh ne posega.

"Delovnopravna zakonodaja bo veljala za vse voznike enako," je dejal in dodal, da je prekarizacija voznikov taksijev že zdaj desetletna realnost. Z uvedbo novih platform bodo vozniki po njegovi oceni zgolj pridobili možnost dodatnega zaslužka.

Različna mnenja svetnikov

Svetnik Branimir Štrukelj je Košoroku očital, da poskuša prekarizacijo opravičiti s tem, da jo že imamo, kar se mu zdi "nekoliko perverzno". "Da se nekaj slabega opravičuje z nečim, kar je že slabo," je bil kritičen in argument označil za neetičen.

"Digitalizacija je naša prihodnost, hoteli ali ne," je dejal državni svetnik Igor Antauer, a poudaril, da je treba pri teh platformah le nekaj urediti. Pri digitalnih platformah, ki se uveljavljajo za prodajanje blaga in storitev, je po Antauerjevih besedah med drugim težava eksteritorialnost teh podjetij, saj se večina prihodka in davčne obremenitve ne obravnavajo v Sloveniji.

Nekaj svetnikov je opozorilo na izkušnje, ki jih imajo druge države s ponudnikom prevozov Uberjem. Kot je dejal Matjaž Gams, so nekatere delale analizo in ugotovile, da je Uber slabši od taksiprevozov. Meni, da novela zakona temelji na 10 let starih razmišljanjih, morali pa bi razmišljati, kako modernizirati to prevozno službo.

"Veto je utemeljen, s tem dajemo zakonodajalcu možnost, da podrobnosti ponovno premisli in se odloči za celovit in dober zakon. Številne izkušnje iz drugih držav nam nekaj povedo in ne bi bilo nespametno, da jih upoštevamo," je dodala Branka Kalenić Ramšak.

Ladislav Rožič je dodal, da v večini držav pogoje zaostrujejo. Po "pogovoru s kolegi iz držav, od koder se je Uber že umaknil", je Rožič izpostavil, da je javnih prevozov tam manj, zaradi česar so državljani prikrajšani. Zaradi nekonkurenčnih cen se ponudniki taksiprevozov in javni prevoz ukinjajo, je dejal.

Dušan Strnad je po drugi strani od kolegov iz tujine slišal, da je to hitra in varna storitev ter da so se stvari zaradi konkurence tudi pri drugih ponudnikov izboljšale.

Tonetu Hrovatu, ki želi, da Uberja ne bi bilo k nam, se zdijo medtem rešitve zakona dobrodošle. Med drugim bodo po njegovem mnenju koristile študentom in delavcem. Svetnik Peter Požun pa je v razpravi predstavnike vlade opozoril, da ko govorijo o tem, kako so kaj predstavili na Ekonomsko-socialnem svetu, še ne pomeni, da je potekal socialni dialog.