Z ministrom Jernejem Vrtovcem in Mihom Kordišem iz Levice se je v Odmevih pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

"Ne gre samo za Uber, pač pa za digitalizacijo in možnost prihoda digitalnih platform, ki bi ponujale boljše, cenejše in modernejše storitve prevozov," je v Odmevih poudaril minister Jernej Vrtovec in dodal, da je pri pripravi zakona sodelovalo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Po tem zakonu se bo v Sloveniji po njegovih besedah spoštovala delovnopravna zakonodaja. "Vozniki, ki bodo vozili prek mobilne aplikacije, bodo zaposleni, plačevali bodo davke, torej, popolnoma enaka pravila bodo veljala, vsak posameznik pa se bo sam odločil, ali se bo usedel v avtomobil, ki ga bo naročil prek aplikacije ali pa taksimetra," je dodal minister.

So lobisti iz Poljske izpostave Uberja pisali zakon?

"Kategorično zanikam, gre za izmišljotine, če je pa kar koli narobe, naj obrekovalci, ki mi tudi osebno grozijo, vložijo obtožnice in bom na to odgovarjal, a naj povem, da smo zakon napisali na ministrstvu in da je zelo dober. Končno smo v 21. stoletju, vesel sem, da se pogovarjamo o digitalizaciji, modernizaciji taksistoritev. Poglejte, zakaj ne bi omogočili ljudem, da po svoji lastni volji izberejo, s kom se želijo voziti?" je odgovoril minister Vrtovec.

Levica pravi, da bi morali vse določbe, ki govorijo o Uberju izpustiti iz zakona. A Uber ni več to, kar je bil, se je spremenil, upošteva nekatera pravila …
"Vidimo, kakšno socialno devastacijo Uber prinaša v prenekaterih državah, v katere se je naselil, zato so ga določena evropska mesta tudi prepovedala. Recimo Frankfurt in Sofija sta takšni mesti. Uber bi že zdaj lahko prišel v to državo, če bi želel spoštovati obstoječo zakonodajo in obstoječe zakonske standarde, prav ničesar ni, kar bi mu to onemogočalo. V Sloveniji že obstajajo taksislužbe, ki uporabljajo digitalno tehnologijo in aplikacijo," je v pogovoru navedel Miha Kordiš iz Levice. Po njegovih besedah minister Vrtovec ne ponuja digitalizacije, pač pa prekarizacijo taksiprevozov.

"Kaj se zgodi, ko Uber pride? V državo vstopi z zelo veliko denarja, izrine konkurenco, potem pa navije cene. Vozniki pa vozijo, v našem primeru se lahko nadejamo, da bodo vozili za dva evra na uro, tega pa nihče v tej državi noče," je poudaril Kordiš in dodal, da je omenjeni zakon pisan na kožo eni sami tuji korporaciji – Uberju, saj gre za "tipično lobistični zakon".

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora v Odmevih v prispevku spodaj.

Predlog t. i. taksireforme na vladi že decembra

Vlada je že decembra sprejela predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki prinaša tudi zakonsko podlago za delovanje platform za prevoze, kot je Uber.

Predlog zakonske novele spreminja izvajanje taksiprevozov in najema vozila z voznikom, predvideva pa tudi zmanjšanje administrativnih ovir za izvajanje taksidejavnosti. Pogoji za uporabo elektronske aplikacije za avtotaksiprevoze in pri najemu vozila z voznikom so po predlogu enaki, kar naj bi zagotavljalo enako obravnavo obeh vrst prevoza.

Taksimetri obenem ne bi bili več obvezni niti za taksiste. Vladi se namreč zdijo nepotrebni, saj se pri prevozih, dogovorjenih na spletnih platformah, cena prevoza in pot dogovorita vnaprej.

Modernejše in cenejše taksistoritve?

"Ključni cilj je zagotoviti boljšo in modernejšo ter cenejšo storitev na področju taksiprevozov," se je minister za infrastrukturo Vrtovec odzval na številne proteste in nasprotovanja zakonskim spremembam, ki prihajajo predvsem iz sindikalnih vrst, še posebej taksistov.

Sorodna novica Predstavniki taksistov na nogah: "Gre izključno za deregulacijo cen, delanje dampinga"

"Sprememba zakonodaje ima dolgo zgodovino. Nisem prvi minister, ki bi želel izvesti taksireformo. Slovenija je na tem področju zaspala, državljani pa digitalizacijo podpirajo," je med drugim dejal Vrtovec.

"Kar se tiče prekarizacije, s katero strašijo sindikati, naj povem, da z zakonom ne bomo spremenili pravil. Vsi vozniki bodo morali imeti vsa potrebna dovoljenja," je poudaril, tako da nova zakonodaja ne bo omogočala dela na črno.

"Zakaj nasprotovanja zakonu, ki omogoča cenejše storitve in prinaša modernejše digitalne rešitve. Nekateri v tej državi so za ohranjanje monopolov in privilegijev, zato so pripravljeni narediti vse, od zapiranja ulic, groženj, kar je nesprejemljivo. Zaskrbljen sem, da se to dogaja v 21. stoletju, ko bi se morali pogovarjati o čim boljših storitvah," je opomnil. "Moja ekipa od vizije, kaj lahko Slovenija stori več, ne bo odstopila," je dodal.

Ob tem je še navedel, da so zakonsko novelo podprli tudi na Ekonomsko-socialnem svetu oz. sta ga podprli delodajalska stran in vlada.

Minister zanika, da bi bila zakonodaja pisana za Uber

Vrtovec je poudaril še, da zakon ni pisan za Uber. "Zakaj govorimo samo o tem ponudniku. Lahko govorimo o aplikacijah, ki jih lahko razvije tudi slovenski trg. Bistveno je, da se spoštuje slovenska delovnopravna zakonodaja in da se davki plačujejo v Sloveniji," je dejal.

Vrtovec pričakuje, da bo zakonska novela v DZ-ju potrjena maja in da bodo odprta vrata za boljši sistem prevozov od konca maja.

Nasprotovanja na sindikalni strani

Več sindikalnih predstavnikov je na drugi strani v torek izrazilo nasprotovanje predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu, saj platforme, kot je denimo Uber, pogosto temeljijo na kršenju delovnopravne zakonodaje, saj vozniki nimajo urejenega statusa zaposlenih.

Generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Saška Kiara Kumer je spomnila, da naj bi predlog novele, ki je v parlamentarni obravnavi, poleg vožnje s taksimetri omogočil tudi vožnjo s pomočjo aplikacij, ki uporabniku omogočijo, da poišče voznika in opravi prevoz z že dogovorjeno ceno. "Ministrstvo pri tem izpostavlja digitalizacijo, vendar pa vsi že poznamo elektronske aplikacije za naročanje in plačevanje prevozov," je dejala.

Prepričana je, da so se takšne prakse do zdaj izkazale kot izrazito slabe za zaposlene. Uber ima ogromno odprtih sporov z delavci, nekaj jih je pa podjetje tudi že izgubilo. "Tam, kjer so ga sprejeli pod njegovimi pogoji, se je povečala prekarizacija, zmanjšala pa se je varnost prevozov," je dodala.

Poudarila je, da bi tak zakon moral obravnavati Ekonomsko-socialni svet, pri njegovem nastajanju pa ni sodelovalo niti ministrstvo za delo, zato v sindikatu menijo, da bi bilo treba predlog novele umakniti iz obravnave in ga poslati v medresorsko usklajevanje.

Ne strinjajo se, da bi na trgu taksistoritev veljal monopol, pri tem pa že zdaj večina taksistov komaj zasluži za preživetje. Če bi delali za Uber, bi bil njihov zaslužek še manjši, je dodala Kumer.

Opozorila na širjenje prekarizacije

Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus je ob tem izpostavila težave prekarnih oblik dela. Predlog novele po njenih besedah prinaša le zmanjševanje delavskih standardov in širjenje prostora za prekarne oblike dela. "Ter da se Uberju omogoči, da pride v Slovenijo," je dejala.

Prakse, ki jih je Uber pokazal v drugih državah in zaradi katerih je v nekaterih celo prepovedan, so, kot je poudarila, predvsem kršenje delovne zakonodaje, ker voznicam in voznikom ne priznava statusa zaposlenih, ne glede na obseg dela, ki ga opravijo. Poleg tega Uber po njenih besedah krši zakonodajo, ki določa varnostne standarde v prometu in na delovnem mestu, postavlja pa se tudi vprašanje ranljivosti baz podatkov Uberjevih voznikov in strank.

"Uber se sicer spreneveda, da samo želi nuditi možnost izbire pod enaki pogoji kot ostali, vendar je to debela laž," je poudarila in dejala, da se Uber izogiba kakršni koli odgovornosti do voznikov.

Uber vzame več denarja kot dispečerski centri

Sindikalna zaupnica sindikata taksistov Petra Krištof je ob tem dodala, da morajo vozniki Uberju plačevati precej večji delež prihodkov, kot jih slovenski taksisti plačujejo dispečerskim centrom za posredovanje strank.

Ob tem so v sindikatu dodali še, da so njihovi sindikalni zaupniki v zadnjih dneh deležni številnih pritiskov, ker nasprotujejo predlagani noveli zakona o prevozih v cestnem prometu.

Spremembi zakona nasprotujejo tudi v Levici, kjer so zapisali, da taksisti v Sloveniji že danes niso deležni najosnovnejših delavskih pravic. Njihov položaj je že dalj časa slab zaradi prekarizacije, neomejenega delovnega časa in nizkih plač. Pravice do bolniškega dopusta ali dopusta pa v praksi skorajda ne poznajo.