Izredno sejo je zahtevalo 11 svetnikov, ki se ne strinjajo s tem, da se področje ureja parcialno oziroma "brez ustreznega dialoga z vsemi socialnimi partnerji, v naglici in v škodo drugih proračunskih porabnikov ter brez tehtnega premisleka, dogovora ali obrazložitve". Po večurni razpravi je za odložilni veto glasovalo 12 svetnikov, 15 pa jih veta ni podprlo. Svetniki so sicer različno ocenjevali upravičenost dviga socialne pomoči, enotnejši pa so si bili v oceni, da je sprejemanje zakonov naloga DZ-ja.

Šlo naj bi za denar za ceste
Prvopodpisani med predlagatelji, Igor Velov, ki je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik skupine lokalnih interesov, je Urški Valjavec za Radio Slovenija povedal: "Iz dopisa ministrstva za finance je razvidno, da bodo sredstva, ki so potrebna za zagotovitev, dodatna sredstva, vzeta iz namenskih sredstev za cestno oziroma prometno infrastrukturo. In to gre za najmanj 35 milijonov letos, najmanj, lahko bo še več, in to se bo nadaljevalo, iz dopisa je tako razvidno, da tudi vsaj v letu 2019. Tisto, kar mi želimo, je, da se to področje uredi, celovito in predvsem z vnaprej jasnimi viri za javnofinančne posledice in s tem tehtnim premislekom, da ne bodo oškodovani drugi državljani oziroma vsi skupaj."

Velov je na seji v imenu predlagateljev veta dodatno pojasnil, da ne nasprotuje dvigu socialnih prejemkov, nasprotuje pa načinu, na katerega bi se za to zagotovila sredstva. Obenem je spomnil, da državni svetniki glasujejo samo o odložilnem vetu na novelo in da je odgovornost za sprejem zakonodaje na strani DZ-ja.

Tekmovanje med ljudmi in asfaltom
Razprava državnih svetnikov je pokazala zelo različne poglede na obravnavano tematiko. Svetnik Ladislav Rožič je opozoril, da "luknje na cestah postavljamo pred naše občane". Še predvidenih 385 evrov po njegovem mnenju ne zagotavlja eksistenčnega minimuma.

Državna svetnica Marija Lah je potrdila, da ima Slovenija solidno gospodarsko rast, vendar pa se je pri tem treba tudi vprašati, kakšna je naša produktivnost. Po njenem mnenju je tu še veliko prostora za izboljšanje.

Svetnica Branka Kalenić Ramšak je opomnila, da je tehtanje med cestami in reveži brezpredmetno. Tudi po mnenju Branimirja Štruklja gre za tekmovanje med ljudmi, ki nimajo česa dati v lonec, in asfaltom.

Dejan Crnek se je na drugi strani vprašal, kateri resen zakon predvideva finančne posledice le za obdobje pol leta. Da je novela neprimerna, ker nima finančne podlage, je dejala tudi Bojana Potočan. Davorin Terčon je opozoril, da se v času pred volitvami sprejema vse preveč nespametnih zakonov. Lidija Jerkič pa je opomnila, da nekatere očitno bolj skrbijo javne finance kot pa državljani.

Da zakon preprosto ni dober in da je problematičen tudi način, na katerega ga je DZ sprejel, je dejal Branko Tomažič. Predsednik DS-ja Alojz Kovšca pa je dodal, da je imela koalicija dovolj časa za sistemske rešitve za zmanjšanje revščine. Zdaj ko je mandata skoraj konec, pa so si umili roke in vroč kostanj predali svetnikom, je opozoril.

Predlagatelji so sicer želeli, da bi DS o vetu glasoval tajno, vendar ta predlog ni bil izglasovan.

Če bi bil veto izglasovan, zvišanja pomoči skoraj gotovo ne bi bilo
Goran Lukič, predsednik Delavske svetovalnice, je v torkovih Odmevih na Televiziji Slovenija glasovanje o vetu na novelo, ki bi zvišala socialno pomoč, označil za sprevrženo. Prvopodpisanemu Velovu, ki je bil prav tako v studiu, pa je dejal: "Reveži nimajo denarja za registracijo avtomobilov. To ne pomeni, da gospodu odrekam pravice za svoj kos pogače v proračunu, a ne na plečih revežev. Kje je bil 30. novembra, ko so se dvigovale plače direktorjem javnih zavodov, a ste bili takrat proti? Kje ste bili, ko se je prejšnje leto dvakrat zvišala dohodnina za najbogatejše z javnofinančnim učinkom 80 milijonov evrov. Tiho. Kje ste bili?" je bil oster Lukič. "Ne pristajamo na to, da se na plečih revežev kar naenkrat opleta z dokumenti ministrstva za finance, za katero vemo, kakšno stališče ima. Vedno znova nasprotuje kakršnemu koli dvigu ali minimalne plače ali socialne pomoči. Nehajmo se sprenevedati, če bo jutri veto sprejet, je velika verjetnost, da bo celoten zakon padel, in moramo jasno povedati slovenski javnosti, kaj to pomeni. Ne bo 385 evrov socialna pomoč, ne bo 331 evrov, ampak bo 297 evrov. V imenu varnosti za cestni promet bo gospod Velov vzel revežu vsak mesec 88 evrov."

Če bi bil veto izglasovan, bi moral DZ znova odločati o predlogu novele, ki je bila prejšnji teden izglasovana s 33 glasovi za in 22 proti. Ob ponovnem glasovanju pa je za potrditev novele potrebnih najmanj 46 glasov. Če bi se to zgodilo, v parlamentu verjetno ne bi bilo mogoče zbrati zadostne večine za potrditev zakona.

V Levici so že pred uradnim sklicem seje državnega sveta pozvali k ohranitvi novele, saj je prav njihova poslanska skupina v DZ-ju uspela z dopolnilom k vladnemu predlogu.

Nevladne organizacije pozivajo svetnike, naj lačnih ne pustijo na cedilu
"Danes boste na svoji seji odločali o vetu, ki ne bo samo preprečil, da bi do 1. januarja 2019 denarna socialna pomoč znašala 385 evrov, ampak bo njen znesek postavil nazaj na sedanjih 297 evrov, za katerega celo vlada s finančnim ministrstvom vred priznava, da je že devet (9!) let absolutno prenizek," so še pred sejo državnega sveta zapisale nevladne organizacije. "To, spoštovane svetnice in svetniki, da med nami ne bi smelo biti lačnih in da najbolj prikrajšanih kot družba ne puščamo na cedilu, to je – ali bi vsaj moralo biti – temeljno civilizacijsko načelo. In v državi, ki zase trdi, da je socialna država, se o golem preživitvenem minimumu ne bi smeli pogajati." Nekaj nevladnih organizacij je že pred tem obsodilo javne napade na prejemnike socialnih transferjev, ki so se ob sprejetju novele pojavili v javnosti. Kot so dejali, gre za prebivalce Slovenije, ki so se znašli v stiski in posledično prejemajo denarno socialno pomoč. Pri zakonski spremembi višine osnovnega zneska minimalnega dohodka po njihovem mnenju sploh ne gre za dvig, ampak za uskladitev zneska z izračunano višino iz leta 2009, po kateri 385 evrov pomeni višino minimalnih kratkoročnih življenjskih stroškov, ki še omogočajo preživetje posameznika.