Zakon o preoblikovanju nenormiranega kapitala zavarovalnic določa, da lastnik približno tretjine delnic Zavarovalnice Triglav postane zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z njimi pa upravlja Kad. Tako so svetniki nasprotovali vladnemu predlogu, ki predvideva prodajo državnega deleža fizičnim osebam, državni zbor pa bo moral predlog DS-ja obravnavati prednostno.

Kot je znano, je vladni zakon na nedavnem referendumu doživel neuspeh, zato naj bi predlagani zakon uredil razdelitev kapitala med fizične osebe, kot to zahteva že leta 2002 sprejeti zakon o preoblikovanju zavarovalnic. Svetnik Jože Mencinger je ob tem ocenil, da je pomembno, da se prepreči prodaja po načelu NKBM-ja.

Proti uveljavitvi prve vladne novele je na referendumu glasovalo več kot 71 odstotkov volilnih upravičencev, za uveljavitev novele, ki bi delež Zavarovalnice Triglav prenesla na Kapitalsko družbo, ta pa bi prihodke iz upravljanja s temi delnicami morala nameniti za pokojninsko in invalidsko blagajno, pa je glasovalo približno 29 odstotkov volivcev.

Vlada že vodi svoj postopek
Vlada je sicer ob izteku leta odločila, da bo 34,47 odstotka delnic, s katerimi trenutno upravlja Kad, ponudila fizičnim osebam. Najprej pa bo potrebno spremeniti zakon o pravnih naslednicah pidov, s čimer bo lahko največja slovenska zavarovalnica kotirala na borzi, obenem pa bo potreben še nov zakon v skladu, s katerim bodo lahko fizične osebe prišle do svojega deleža.

Denar od prodaje naj bi bil nakazan na poseben račun, s katerim bodo upravljali izbrani upravljavci, presežek pa bo šel v pokojninsko blagajno. Minister za finance Andrej Bajuk je napovedal, da bodo ocena delnice in drugi postopki opravljeni do marca, zavarovalnica pa bi začela kotirati sredi prihodnjega leta.

Podpora SLS-ovi resoluciji
Državni svet je mandat - današnja redna seja je bila šele druga - začel tudi s pozivom poslanskih kolegov k nemudnemu sprejetju SLS-ove resolucije o meji med Slovenijo in Hrvaško, s katero naj bi po večinskem mnenju svetnikov Slovenija preprečila nadaljnje enostranske poteze južne sosede.

Razprava je ponudila nekaj vprašanj in ugotovitev. Nekateri člani DS-ja so se spraševali, zakaj Slovenija ne razglasi svojega ERC-ja, drugi pa so izrazili prepričanje, da je ukrep v večji meri naperjen zoper italijanske ribiče, ki z ogromno ladijsko floto bistveno bolj posegajo v jadranski ribji fond kot pa slovenski.

Vlado so hkrati pozvali k vzpostavitvi stanja na meji, kakršno je bilo na dan 25. junija 1991.