Danilo Türk je na volitvah nastopil s podporo Socialnih demokratov. Po zmagi v prvem krogu se je prebil v drugega, kjer se je pomeril z Lojzetom Peterletom. Zmaga je bila prepričljiva - zanj je glasovalo 68 odstotkov tistih, ki so odšli na volišča. Türk je tako za Milanom Kučanom in Janezom Drnovškom postal tretji predsednik samostojne Slovenije.

Kmalu ideja o rezidenci
Začetek dela je minil mirno. Prva težava je nastala zaradi njegovega domovanja. S prevzemom položaja je namreč Türku pripadlo tudi 24-urno varovanje, kar pa je bilo, glede na to, da predsednik živi v večstanovanjski stavbi, težko izvedljivo. Začele so se pojavljati ideje po naselitvi predsednika v Vili Podrožnik. S tem pa se jih veliko ni strinjalo, predvsem zaradi stroškov, ki bi jih taka poteza prinesla, zato so predlog opustili.

"Dramatične razmere na ustavnem sodišču"
Naslednjih nekaj mesecev je Türk dobro sodeloval z vlado in državnim zborom. Tako predsednik kot poslanci in ministri so o dobrih odnosih govorili predvsem pri postopku izbire ustavnih sodnikov. Prav ustavno sodišče pa je tema, za katero si je Türk vzel precej časa. Lani spomladi je poslancem predstavil svoje rešitve težav ustavnega sodišča, med drugim spremembo ustave, na kar je poslance spomnil tudi letos spomladi. Na začetku letošnjega poletja je obiskal ustavno sodšče in tamkajšnje razmere označil kot dramatične, predvsem zaradi obremenjenosti z zadevami, ki niso nujne.

Ostrino najprej pokazal v tujini
Naključno ali ne, je Türk to, da zna biti tudi oster in odločen, najprej pokazal v tujini. Ob razglasitivi samostojnosti Kosova je množica vdrla v slovensko veleposlaništvo v Beogradu in ga razdejala. Danilo Türk je od srbskega vodstva zahteval takojšnje ukrepanje, srbskemu predsedniku Borisu Tadiću naj bi v pismu celo očital kršenje mednarodnega prava, saj med napadi niso zavarovali stavbe slovenskega predstavništva.

Nato je nekaj besed namenil še svojemu hrvaškemu kolegu Stipetu Mesiću. Ta je dejal, da so bili hrvaški varčevalci Ljubljanske banke ogoljufani in da slovensko politiko narekuje "čudak na levem bregu Dragonje". Türk mu je odvrnil, da se take izjave ne spodobijo predsedniku suverene države, ko govori o drugi suvereni državi.

Spopad Türk - Rupel
Na domačem terenu je ostajalo mirno do lanskega poletja, ko je zavrelo zaradi veleposlanikov. Vlada je konec junija razrešila deset veleposlanikov, predsednik pa je dejal, da novih imenovanj zaradi preveč razgrete situacije pred parlamentarnimi volitvami ne bo podpisal. Ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga je takrat še vodil Dimitrij Rupel, je odločitev označilo za nenavadno. Prejšnja vlada je nato na svoji zadnji seji, 14. oktobra lani, sprejela nekaj kadrovskih sprememb, med drugim je Rupla imenovala za veleposlanika na Dunaju. In tako se je zgodba z veleposlaniki le še bolj zapletla. Rupel je najprej na spletni strani MZZ-ja objavil odprto pismo o imenovanju veleposlanikov, Türku pa se je tako komuniciranje zdelo nedostojno. Kot vzrok za Ruplovo neimenovanje je pozneje navedel to, da mu ne zaupa.

Izlet za 90.000 evrov
In če so ob razmišljanju o predsedniški rezidenci govorice o razsipnosti predsednika bile še tihe, so te postale precej glasnejše, ko je na dan prišel podatek, da je obisk v Bosni in Hercegovini stal 89.100 evrov. Od tega je predsedniški urad prispeval 63.600 evrov. Kritike so letele z vseh strani, urad pa se je odločil za revizijo porabe javnih sredstev za letalske prevoze. Notranja revizorka je odkrila manjše nepravilnosti, protikorpucijska komisija pa je v načelnem mnenju zapisala, da predsednikov urad pri najemu letala za obisk v BiH, kljub temu da je strogo spoštoval postopek, ni spoštoval enega od osnovnih načel javnega naročanja, načela gospodarnosti, kar ustreza definiciji korupcije po zakonu o preprečevanju korupcije. Zaradi te ugotovitve je generalni sekretar v predsedniškem uradu Stojan Tramte ponudil odstop, ki pa ga predsednik ni sprejel. Je pa v luči varčevanja zaradi gospodarske krize napovedal manj potovanj.

Zavrnitev zahtev častnikov in referenduma o Hrvaški
Jezo skupine nekdanjih častnikov in generalov JLA si je predsednik Slovenije nakopal, potem ko je zavrnil zahteve po posebnem obravnavanju, glasnejši pa je postal pri vprašanju slovensko-hrvaškega mejnega spora. Najprej je lani decembra dejal, da je blokiranje pogajanj Hrvaške z EU "nujno zaradi zaščite nacionalnih interesov", februarja je povedal še, da mora Hrvaška spoznati, da se težav ne da rešiti s pritiskom. Kljub temu pa se mu referendum o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo in Nato ne zdi niti potreben niti koristen. Podpira pa posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu z argumentom, da je to sredstvo verifikacije politične odločitve.

Drugorazredna tema ...
Že mesec po tem je bil Türk spet stalnica v medijih. Nekaj dni po odkritju množičnega grobišča v Hudi Jami so novinarji predsednika na dan žena povprašali, ali se bo šel poklonit žrtvam pobojev, Türk pa jim je odgovoril, da na ta dan o drugorazrednih temah ne bo govoril. Izjava je razburila javnost in politiko, zato je predsednik pojasnil, da poboji niso drugorazredna tema, temveč politične manipulacije okoli tega. To je ponovil tudi, ko ga je SLS pozval k opravičilu ali odstopu.

Türk o Golobičevi "napaki"
Predsednik se je oglasil tudi pri razkirtju, da je predsednik stranke Zares in minister za visoko šolstvo Gregor Golobič prikril svoj lastniški delež v enem izmed podjetij skupine Ultra. Dejal je, da se morajo stvari razplesti tam, kjer se morajo, torej v državnem zboru, kjer je bila ustanovljena preiskovalna komisija. "Napako je priznal, jo obžaloval in se zanjo opravičil, in mislim, da je to dobro. Opazil sem tudi to, da pri njegovem ravnanju ni bilo nobene protipravnosti," je takrat povedal.

Türka najverjetneje čaka ustavna obtožba
Zadnja predsednikova poteza, ki je dvignila veliko prahu, je zagotovo odlikovanje Tomažu Ertlu. Za odlikovanje se je predsednik odločil zaradi Ertlove vloge v akciji Sever, kar pa ni pomirilo opozicije. Ta Türku očita odlikovanje vodji represivnega aprata v Jugoslaviji in napoveduje ustavno obtožbo, predsednik pa si kljub temu ne namerava premisliti. Njegova odločitev je zbudila pozornost Evropske ljudske stranke, ki je izrazila zaskrbljenost zaradi odlikovanja. Türk je na to v pogovoru za TV Slovenija odgovoril: "Verjetno bi bilo slabo, če bi se odlikovanja podeljevala na podlagi navodil ali priporočil tujine".

Sicer pa je dejal, da je osamosvojitev skupna vrednota slovenskega naroda in da so k njej mnogi prispevali na svoj način, poglavitno vlogo pa je imel Demos, ki je bil, kot je dejal: "kot kvas v kruhu, ki nastaja".