Na dveh junijskih sejah je vlada razrešila skupaj deset veleposlanikov in nekateri mediji poročajo, da naj bi že imenovali nekaj novih. Na zunanjem ministrstvu tega niso želeli komentirati, saj to ni v skladu s postopkom imenovanja veleposlanikov, ki je tajen.

Na ugibanja, kako bo ravnal predsednik države, če bo še pred državnozborskimi volitvami dobil v podpis imenovanja novih veleposlanikov, so se odzvali v uradu predsednika RS. Čeprav predsednik Danilo Türk formalnih predlogov za razrešitev ali imenovanje še ni prejel, je njegovo stališče jasno - predvolilno ozračje obremenjuje razpravo o morebitnih kandidatih, zato imenovanj ne bi podpisal.

Na Türkovo stališče se je hitro odzval zunanji minister Dimitrij Rupel in zatrdil, da je ministrstvo za zunanje zadeve predlagalo na veleposlaniška mesta le poklicne diplomate, zato pomeni vsakršno povezovanje s parlamentarnimi volitvami vnašanje strankarske dimenzije v imenovanje veleposlanikov.

Tudi Rupel želi biti veleposlanik?
TV Slovenija poroča, da naj bi vlada že potrdila veleposlaniško mesto kmetijskemu ministru in nekdanjemu veleposlaniku Iztoku Jarcu v Londonu, nekdanjemu direktorju Sove Matjažu Šinkovcu v Washingtonu, Bogdanu Benku v Kobenhavnu in Aniti Pipan v Bruslju. V javnosti pa so se pojavili namigi, da naj bi se tudi Dimitrij Rupel potegoval za mesto veleposlanika na Dunaju.

Gregor Šuc z ministrstva za zunanje zadeve je povedal, da bodo imena predlaganih veleposlanikov javna, ko bodo države sprejemnice sprejele predloge.