Ta opozorila je bilo slišati na skupni tiskovni konferenci Konfederacije sindikatov za knjigotrško dejavnost Pergam, Slovenskega novinarskega sindikata (SNS), Društva novinarjev Slovenije (DNS) in Medijske zbornice oziroma Gospodarske zbornice Slovenije. Vsi obsojajo namero vlade, da davek na dodano vrednost dvigne z 8,5 na 20 odstotkov, o čemer odloča v sredo.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi je opozoril, da so s tem ukrepom ogrožena številna delovna mesta, ne samo v založniški dejavnosti, ampak tudi širše, v papirni in grafični industriji. "Selektivni dvig DDV-ja brez resnih razmislekov in brez vsebinskih pojasnil je nesprejemljiv, problematičen in neprimeren," je dejal Posedi.

DNS je temu ukrepu odločno nasprotoval ter vlado in koalicijo pozval, naj ga umakne, ker gre po besedah predsednika Matije Stepišnika "za fiskalno in širše družbeno neprimeren in kratkoviden ukrep". Dvig DDV-ja bi bil močan udarec, še posebej za manjše medije in njihove izdajatelje, ki jih utegne potisniti čez rob preživetja.

Novinarstvo dobro opravilo nalogo
Številni izdajatelji bodo prisiljeni zarezati v delo novinarjev, kar bo znižalo kakovost informacij, skrčili bi pravico javnosti do obveščenosti in ogrozili demokratično funkcijo medijev, to pa je nadzor nad oblastjo in elitami, je poudaril Stepišnik. "Ukrep bi pomenil slabše vsebine, manj pluralnosti, izmenjave mnenj, ki je v krizi posebej pomembna," je dodal. Ugotovil je, da je novinarstvo svojo vlogo opravilo dobro, saj je odkrilo številne afere, na podlagi katerih so pristojni organi šele začeli opravljati svoje delo.

Hrvaška prehiteva Slovenijo
Omenil je številne evropske države, kjer imajo davčne stopnje za tiskovine zmanjšane na ničelno stopnjo, kot so denimo Belgija, Danska in Velika Britanija, Francija ima 2,5-odstotni DDV, Litva pa bo s 1. januarjem 2013 stopnjo davka znižala na devet odstotkov. Hrvaška vlada je naprej znižala davek z 20 na 10 odstotkov, zdaj pa se že pogovarja s sindikati, da bi ga dodatno znižala na pet odstotkov.

"Ne predstavljam si, kakšno sliko bi Slovenija ustvarila v mednarodnih organizacijah, ki spremljajo svobodo tiska, če bi bil ukrep sprejet," je opozoril Stepišnik.

Brez služb sto novinarjev?
Predsednik SNS-a Iztok Jurančič, ki vodi reprezentativni sindikat za novinarje, je spomnil, da pričakovani učinek od dviga DDV-ja na tisk – 10 milijonov evrov – predstavlja znesek, ki ga je država v preteklih treh letih s subvencijami namenila medijem prek sklada za pluralizacijo. Ocenjuje, da bi brez dela zaradi takega ukrepa utegnilo ostati okoli 100 novinarjev, kar je na 1.750 novinarjev velika številka.

Opozarja, da ukrep pomeni "nevzdržen pritisk na dialog na ravni medijskih hiš, saj kalkulacije zniževanja plač in odpuščanj zaposlenih ne bi prenesle nastavljenih znižanj stroškov". Jurančič je navedel podatek, da je upravam izpad oglasnih prihodkov samo tretjinsko uspelo nadomestiti z dohodkom iz naklade. Delo je objavilo, da bi dvig DDV-ja pomenil za to hišo 2,76 milijona evrov dodatnega bremena, Dnevnik 1,8 milijona, Večer pa 1,12 milijona evrov.

Ekonomski udar
"To za nas pomeni ekonomski udar, ki bo povzročil prekernizacijo v poklicu. Medijske uprave so se zapletle v začaran krog, da so odpuščale novinarje, tako da se je zmanjšalo število ljudi, ki poklic opravljajo z registriranim statusom," navaja Jurančič in napoveduje rast "'zaposlovanja' novinarjev brez urejenega statusa in posledično dodatno poslabšanje medijskih vsebin". Dodal je, da so "pogodbena razmerja slabo urejena, zato bo ukrep dodatno otežil pogajanja z upravami o izenačitvi dela pogodbenih z delom redno zaposlenih novinarjev".

GZS skupaj s sindikati
Proti dvigu DDV-ja je skupaj s sindikati v imenu Medijske zbornice (ima 119 prostovoljnih članov) oziroma GZS-ja nastopila Alenka Avberšek. Ocenjuje, da vsem sektorjem, v katerih vlada namerava dvigniti davek, grozi izguba 5.000 delovnih mest, saj gre za majhna podjetja, v katerih so poleg novinarjev in grafikov tudi cvetličarji in frizerji.

"Namesto dviga davkov gospodarstvo pričakuje nižje davke in administrativno razbremenitev, še posebej če gre za kreativne panoge. Selektivni dvig davka na medije je nesprejemljiv, ker bo imel zanemarljive učinke na proračun, na dejavnosti pa velik, negativen vpliv na konkurenčnost," opozarja Avberškova.