"Zdi se, da so vlada in socialni partnerji še vedno vsak precej na svojih bregovih, minister je predstavil stališče, da se mora minimalna plača zvišati, socialna partnerja pa sta oba precej narazen glede številk," je za TV Slovenija poročala Barbara Vidmajer. Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je sicer zatrdil, da bo upoštevano mnenje obeh socialnih partnerjev, minimalna plača pa bo zvišana v skladu z zakonskimi predpisi. Z januarjem bo tako minimalna plača višja, a kolikšen točno bo znesek, še ni znano.
Mesec: Upoštevali bomo dve merili
Pri zvišanju minimalne plače bosta upoštevani dve merili – tako minimalni življenjski stroški kot letna stopnja inflacije v decembru, ki bo znana 15. januarja, je na novinarski konferenci po seji ESS-ja v Ljubljani dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec.
Povedal je, da sta sindikalna in delodajalska stran precej narazen, kar se tiče višine zvišanja, je pa zatrdil, da bo pri določitvi višine upošteval oba preostala socialna partnerja.
Višina bo določena v januarju, in to v enem koraku. Medtem ko so minimalni življenjski stroški že izračunani, pa še ni znano, kakšna bo prihodnje leto ureditev glede dohodnine, tudi višina inflacije, ki se upošteva, bo znana 15. januarja. Kljub temu minister pričakuje, da bo lahko okviren znesek minimalne plače sporočil na začetku decembra.
Pričakujejo od 870 do 900 evrov
Sindikalisti pričakujejo med 870 in 900 evri neto, delodajalci pa se do konkretne številke še niso opredelili in se zgolj strinjajo z enkratnim zvišanjem minimalne plače tako, da bi se ta uskladila z inflacijo. Letos določena je pri nekaj več kot 778 evrih neto.
"Podpiramo enkratno uskladitev minimalne plače z medletno inflacijo 2021–2022 z januarjem prihodnje leto," je povedal Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). "Ne bežimo od tega, da je treba reagirati na rast življenjskih stroškov in stiske zaposlenih," je še povedal. Priznal je sicer, da so letošnji poslovni rezultati podjetij, predvsem v prvem polletju, dobri, a opozoril, da "recesija trka na vrata". Opozoril je tudi na to, da je razlika med povprečno in minimalno plačo v Sloveniji glede na preostale države zelo majhna.
Sindikalna stran vztraja pri stališču, da bi bilo treba minimalno plačo zvišati v dveh korakih – v prvem, ki bi ga izvedli takoj, bi jo uskladili z zakonskim določilom, da mora za vsaj 20 odstotkov presegati ugotovljene minimalne življenjske stroške, v drugem, januarja, pa bi jo uskladili še z letno stopnjo inflacije v decembru, kar prav tako določa zakon.
"Vztrajamo pri dveh korakih pri zvišanju minimalne plače, prvi korak je določitev minimalne plače glede na novo ugotovljene minimalne življenjske stroške, drugi korak je uskladitev z inflacijo v mesecu januarju," pa je povedala Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Upošteva naj se možnost iz zakona, da se lahko minimalna plača zviša tudi za več kot 20 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, še predlagajo.
Predsednik sindikalne centrale Pergam Jakob Počivavšek je dejal, da bi bil dvig v dveh korakih najbolj pregleden. Počivavšek se strinja z delodajalci, da je minimalna plača v Sloveniji preblizu povprečni in poudaril, da bodo morali veliko postoriti za to, da se bodo zvišale tudi preostale plače v Sloveniji.
Socialni partnerji tako ostajajo vsak na svojem bregu, pogajanja pa se bodo nadaljevala prihodnji teden. "Vlada namerava konec meseca predstaviti širši sveženj shem, tudi glede čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, 2. decembra na naslednji redni seji ESS-ja pa bodo skušali napovedati, kakšna naj bi bila minimalna plača takoj po novem letu," je še poročala Vidmajer.
Mesec za dvig še letos
Minister za delo Mesec bi sicer v prvem koraku še letos izvedel dvig minimalne plače v vrednosti 120 odstotkov na novo izračunanih minimalnih življenjskih stroškov (oktobra je bil po petih letih narejen nov izračun), kar pomeni bruto dvig za 5,49 odstotka oz. s 1074,43 na 1133,37 evra (neto zvišanje za 3,2 odstotka oz. s 778,40 na 803,80 evra).
V drugem koraku januarja prihodnje leto bi nov znesek uskladil še z medletno rastjo cen življenjskih potrebščin v letošnjem decembru. Minimalna plača naj bi v letu 2023 tako znašala vsaj 850 evrov neto, je po seji ESS-ja pretekli petek povedal minister Mesec.
Dvofazno uskladitev si želijo tudi sindikati, medtem ko se delodajalci zavzemajo za enkratno spremembo. Mesec to dopušča, a le, če se izvedeta obe uskladitvi, tako z novo višino minimalnih življenjskih stroškov kot z inflacijo. Da bi se približali predstavnikom gospodarstva, jim je vladna stran na izredni seji ESS-ja predstavila izhodišča shem skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, s tema naj bi podjetja lažje prebrodila energetsko krizo.
Po neuradnih informacijah so socialni partnerji od ministrstva za delo sicer prejeli zelo skopo gradivo. Kot je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec, je po alinejah nanizanih le nekaj vsebinsko pomanjkljivih smernic – da bo o vlogi odločal zavod za zaposlovanje, da bosta oba ukrepa v enem interventnem zakonu in da bosta veljala v času ogrevalne sezone v letu 2023.
Neuradno naj bi po vladnem predlogu višina subvencije za čakanje na delo pokrila 60 odstotkov bruta 2. V času covidne krize je država krila 80 odstotkov. Pogoj za subvencioniranje čakanja na delo naj bi bila državna prepoved izvajanja dejavnosti, alternativni pogoj pa tudi koriščenje ukrepa z zavezo k naknadnemu vlaganju v zeleni prehod upravičenca.
Kakšna so pričakovanja?
"Vsekakor bi si želeli, da bi država 100-odstotno pokrila vse stroške čakanja na delo. Tak ukrep bi bil edini primeren," je za Radio Slovenija dejal predsednik Združenja hotelirjev Slovenije
Gregor Jamnik.
Predsednica uprave Zdravilišča in hotela Thermana Laško Mojca Leskovar, kjer so prejeli 850 tisoč evrov pomoči, pravi, da si želijo, da bi bili pogoji za subvencijo vezani na delež padca prometa. V podjetju so imeli med epidemijo v povprečju na čakanju od 230 do 250 zaposlenih. "Ker smo presegli mejo pogojev za prejem pomoči za dva odstotka, smo jo bili seveda potem prisiljeni v celoti vrniti, vse drugo pa je ostalo na naših ramenih," je pojasnila.
Sindikati ob tem pričakujejo, da bo v zakonodajo vgrajena varovalka, ki bo delodajalce v času prejemanja morebitne subvencije in določeno obdobje po tem zavezovala, da delavcev ne smejo odpuščati. "Ta ukrep je namenjen natanko temu, da se delovna mesta ohranijo, in bi bilo drugačno ravnanje seveda v nasprotju s takim ukrepom," opozarja predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivalšek.
Poleg tega sindikati pričakujejo, da bo zakonodaja oblikovana tako, da se mesečni prihodek delavca ne bo znižal, pa tudi, da bo zakonodaja vključevala kazni za kršilce.
ESS bo razpravo nadaljeval prihodnji teden
Minister Mesec je povedal tudi, da bodo razpravo na ESS-ju nadaljevali prihodnji teden. Vlada bo po njegovih besedah do 30. novembra sprejela sveženj ukrepov za podjetja in določene javne zavode, izhodišča za katere je sprejela v četrtek in katerih del bosta ti shemi, nato pa se bodo na ESS 2. decembra o shemah "temeljito pogovorili".
Šimonka je pozval, naj se shemi čim prej sprejmeta, saj da je stanje v gospodarstvu vse slabše. Dokler ne bodo imeli konkretnega gradiva, se do tega ne nameravajo opredeljevati.
Počivavšek pa je dejal, da je pomembno, da se v zaostrenih razmerah reagira tudi s tovrstnimi shemami, ki so se tudi v covidni krizi izkazale kot učinkovite pri preprečevanju izgube delovnih mest. Nekateri pomembni elementi shem še niso znani, je pa Počivavšek kot pomembno označil napoved, da bodo vključene tudi varovalke glede odpuščanja v času prejemanja pomoči in v določenem obdobju po tem, glede opravljanja nadur in glede višine nadomestila, ki naj ne bi bilo nižje od minimalne plače. Pri vključitvi teh varovalk bodo vztrajali v okviru usklajevanj na ESS-ju, je napovedal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje