Dogajanje na finančnih trgih odraža pričakovanja vlagateljev, da se ruska vojaška agresija v Ukrajini še ne bo kmalu končala in da bodo sankcije Zahoda vse hujše. Posledice bodo tudi za preostali svet neprijetne, vse glasneje se govori o stagflaciji. Z veliko zaskrbljenostjo lahko spremljamo rast cen surovin in žitaric. Ameriška lahka nafta je v samo petih dneh poskočila za 26 odstotkov in dosegla najvišjo raven po septembru 2008. Brent je v zadnjem tednu pridobil 21 odstotkov, cena se je skoraj že zavihtela na 120 dolarjev. Tako divjega tedna na naftnem trgu verjetno ni bilo še nikdar, cena je nihala kar za 20 dolarjev. Rusija izvozi od 4 do 5 milijonov sodov nafte dnevno, s čimer je druga največja svetovna izvoznica, takoj za Savdsko Arabijo. Ni težko uganiti, kaj pomeni, če njeno ponudbo "izbrišemo" z zemljevida – seveda še večji šok na strani ponudbe.

Varno zatočišče je spet zlato
Novica o sprostitvi strateških naftnih rezerv (v višini 60 milijonov sodov), za kar se je odločilo kar nekaj pomembnih držav (v prvi vrsti ZDA), ni ustavila divjanja nafte. Tudi drugi energenti nezadržno silijo navzgor. Cena zemeljskega plina je dosegla novo rekordno vrednost in je prebila mejo 200 evrov za megavatno uro. Sankcije proti Rusiji in zaprtje ukrajinskih pristanišč vplivajo na surovinske trge, poudariti velja rekordno vrednost aluminija, ki je že presegla 3950 dolarjev za tono. Podobna, resda rahlo manj izrazita gibanja, je opaziti na trgu plemenitih kovin. Cena zlate unče se je od ponedeljka povzpela za 3,5 odstotka, meja 2000 dolarjev je vse bližje, zlato pa spet potrjuje status varnega pribežališča. Paladij (Rusija predstavlja 40 odstotkov svetovne proizvodnje) je prvič po maju 2021 porasel nad 3000 dolarjev za unčo.

Sorodna novica Na obzorju močnejša stagflacija z občasnim pomanjkanjem dobrin

Kako učinkovit je sploh lahko Fed?
Skokovita rast cen nafte trenutno predstavlja največjo nevarnost za gospodarstvo, ki se že tako sooča z visoko inflacijo in ji grozi tudi recesija. Po nekaterih ocenah bi lahko ZDA pol leta še "živele" s cenami nafte okrog 100 dolarjev, kar bi sicer podžigalo inflacijo, a resne težave bi se začele, če bi nafta prestopila mejo 125 dolarjev. V tem primeru bi grozila recesija in naraščajoča brezposelnost. Fed bo sredi naslednjega tedna na redni seji po pričakovanjih obresti zvišal za 0,25 odstotne točke in ne za 0,50, saj so se zaradi vojne v Ukrajini razmere močno spremenile. Vprašanje pa, koliko bodo višje obresti sploh pomagale k zajezitvi inflacije. "Če inflacija izvira s ponudbene strani, tradicionalne metode centralnih bank ne učinkujejo, saj inflacijski spodbujevalci prihajajo od drugod, ne iz povpraševanja," nam je v intervjuju povedal ekonomist Marko Jaklič.

V ZDA februarja le še 3,8-odstotna brezposelnost
Podatek ameriškega ministrstva za delo, da je največje svetovno gospodarstvo februarja ustvarilo kar 678 tisoč delovnih mest, brezposelnost pa je padla na 3,8 odstotka (najnižje po februarju 2020), bi v normalnih časih vzbudil veliko pozornost, tokrat pa je bil precej potisnjen v ozadje. Delniški indeksi v New Yorku so zadnji teden izgubili do tri odstotke. Številna velika podjetja, kot so Apple, Microsoft, Google in Airbnb, se v veliki meri umikajo z ruskega tržišča. To bo negativno vplivalo na dobičke. Močno je bil zadnji teden prizadet finančni sektor, saj je panožni indeks, ki meri njegovo predstavo, padel za devet odstotkov. Ob vseh sankcijah proti Moskvi bo namreč prizadet tudi mednarodni finančni sistem, navsezadnje so številne velike banke zelo vpete v rusko tržišče.

Evro spet pri pariteti s frankom
Indeksi na evropskih delniških parketih so zdrsnili najnižje v zadnjem letu dni, merjeno z vseevropskim Stoxx 600, ki je v petih dneh izgubil sedem odstotkov, kar pomeni največjo tedensko izgubo po izbruhu pandemije. Frankfurtski DAX je padel za več kot desetino. Delnice Deutsche Bank so pri 9,15 evra že 37 odstotkov oddaljene od februarskega vrha. Velike spremembe se dogajajo na valutnih trgih. Rubelj je v prostem padu, opazna je slabitev evra, ki je v primerjavi z dolarjem v petek zdrsnil skoraj za poldrugi odstotek, kar pomeni največji enodnevni padec po marcu 2020. Za evropsko valuto je bilo treba tako plačati le še 1,09 dolarja (najmanj po maju 2020), v primerjavi s švicarskim frankom pa je evro spet dosegel pariteto. To se je zgodilo prvič po januarju 2015, ko je valutne trge (in vse, ki so posojilo vzeli v frankih) "stresla" odločitev Švicarske centralne banke, da ne bo več branila tečaja pri meji 1,20 franka za evro.