Ob koncu seje se je v razpravo vključil tudi minister za pravosodje Senko Pličanič. Poudaril je, da je kot minister vselej sledil cilju "bolj učinkovitega, bolj hitrega, apolitičnega in neodvisnega sodstva". Izpostavil je zlasti dosežke na področju učinkovitosti sodstva, ki se kažejo v krajših sodnih postopkih in zmanjševanju sodnih zaostankov.

Zakonodaja, ki ureja pravosodje, po Pličaničevih besedah potrebuje še kar nekaj sprememb. Pri tem pa je opozoril, da rešitev nikakor ni le v spremenjeni zakonodaji, pač pa tudi v odgovornosti pristojnih, da jo dosledno izvajajo. Poudaril je še, da je neodvisnost sodstva najtesneje povezana s spoštovanjem sodnih odločitev.

Današnja izredna seja DZ-ja je bila v veliki meri namenjena razpravi o stanju v pravosodju. Glavna težava pravosodja je pravosodje samo in politika v njem, je v imenu predlagatelja priporočila poudaril Vinko Gorenak (SDS).

Po njegovi oceni pravosodje še vedno deluje kot pred letom 1990 in ščiti svoje interese ter interese leve politične opcije. Izpostavil je, da SDS stanje v pravosodju ločuje od zadeve Patria. Po njegovih besedah gre namreč le za enega izmed številnih primerov, ki postavljajo pod vprašaj delovanje pravne države.

PS SDS-u očita predvolilno kampanjo
Stališče vlade v odhodu je predstavila državna sekretarka Tina Brecelj. Dejala je, da so priporočila SDS-a v povezavi s pravosodjem v delu neustrezna, v delu pa nepotrebna. Po njenih besedah vlada že z načelnega vidika ne more podpreti stališč političnih strank do pravosodja in do posameznih sodnih procesov, saj bi s tem posegla v avtonomijo sodstva.

Jožef Kavtičnik (PS) pa je sejo označil predvsem kot predvolilni nastop SDS-a. Po njegovih besedah je odpiranje tovrstnih tem mesec dni pred volitvami "milo rečeno smešno". Da gre za samopromocijo, se boji tudi Marjana Kotnik Poropat (DeSUS). Mirka Brulca (SD) pa je začudila trditev SDS-a, da stanja v pravosodju ne povezuje z zadevo Patria, saj se poslanci SDS-a, tako Brulc, v razpravi vedno znova zatekajo prav k tej zadevi.

Kritična do priporočil SDS-a je bila tudi Maša Kociper (NP). Po njenih besedah je DZ znova priča poskusu SDS-a, da diskreditira sodstvo in s tem zmanjša njegovo avtoriteto. Dodala je, da si SDS predvsem prizadeva relativizirati sodbo v zadevi Patria.

SLS stopil v bran SDS-u
Rihard Braniselj (DL) se je ob tem izrekel proti praksi političnega komentiranja posameznih sodnih zadev, in to brez poznavanja sodnih spisov in ustreznega pravnega znanja. Kritična do stanja v pravosodju pa je bila po drugi strani tudi Jasmina Opec (SLS). Dejala je, da smo na žalost še vedno priča številnim krivicam v pravosodnem sistemu. Po njenih besedah se pravosodje ni sposobno samoočistiti.

SDS izpostavlja Patrio
Stranka SDS, ki je zahtevala sklic seje, je priložila predlog priporočil v povezavi z izvajanjem načela pravne države z vidika učinkovitosti, nepristranskosti in neodvisnosti pravosodja. V njih se SDS zavzema tudi za reformo pravosodnega sistema, ki naj gre v smeri racionalizacije, postopnega zmanjševanja števila sodnikov in tožilcev ter povečanja njihove učinkovitosti.

V SDS-u menijo, da je dvom o nepristranskosti sodstva upravičen, pri čemer še posebej opozarjajo na primer Patria. Po mnenju strankinih poslancev gre za "montiran sodni proces, v katerem se ne obračunava samo z akterji slovenske osamosvojitve, temveč po svojem bistvu v prvi vrsti predvsem z vrednotami slovenske osamosvojitve".

Vlada: SDS politizira pravosodje
Vlada je priporočila SDS-a zavrnila, saj meni, da razprave o priporočilih, ki jih na pravosodje naslavljajo stranke, pomenijo njegovo politizacijo. Očitke o politični motiviranosti svojega delovanja je zavrnilo tudi sodstvo.
Predsedniki sodišč so v zvezi s tem sprejeli skupno izjavo, v kateri so zavrnili očitke o kakršni koli politični motiviranosti, podprli pa so pravico in dolžnost vsakega sodnika, da odloča neodvisno, skladno z ustavo in zakonom ter po lastni vesti.

V sodnem svetu pa so se odzvali na besede zaradi korupcije pravnomočno obsojenega predsednika SDS-a Janeza Janše, ki je po obsodbi v zadevi Patria dejal, da sodstva ne spoštuje. Janševi pozivi k nespoštovanju sodišča po njihovem mnenju kažejo, da je treba ohraniti ali celo okrepiti ustavne in zakonske varovalke neodvisnosti sodstva.